Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem
Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi
Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno Rudniško gledališče, najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.
Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.
Muzikolog Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.
Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem
Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi
Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno Rudniško gledališče, najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.
Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.
Muzikolog Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.
Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov