Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja
Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev
Spodbuda planinstvu v Idriji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš pomemben jezikovni spomenik.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter učiteljišču v Mariboru.
Pisatelj Makso Pirnat je po študiju klasične filologije na Dunaju in slavistike v Gradcu poučeval na idrijski realki ter pozneje na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. V Idriji je leta 1904 ustanovil idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki si je kmalu postavila po njem poimenovano planinsko kočo na Javorniku, slovesno odprto leta 1907. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Pisatelj Makso Pirnat se je rodil leta 1875 na gradu Tuštanj pri Moravčah.
Smučarski trener Jože Drobnič se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, potem pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil pred 80 leti (1943) v Dobrépolju
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja
Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev
Spodbuda planinstvu v Idriji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš pomemben jezikovni spomenik.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter učiteljišču v Mariboru.
Pisatelj Makso Pirnat je po študiju klasične filologije na Dunaju in slavistike v Gradcu poučeval na idrijski realki ter pozneje na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. V Idriji je leta 1904 ustanovil idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki si je kmalu postavila po njem poimenovano planinsko kočo na Javorniku, slovesno odprto leta 1907. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Pisatelj Makso Pirnat se je rodil leta 1875 na gradu Tuštanj pri Moravčah.
Smučarski trener Jože Drobnič se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, potem pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil pred 80 leti (1943) v Dobrépolju
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov