Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja
Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev
Spodbuda planinstvu v Idriji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš pomemben jezikovni spomenik.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter učiteljišču v Mariboru.
Pisatelj Makso Pirnat je po študiju klasične filologije na Dunaju in slavistike v Gradcu poučeval na idrijski realki ter pozneje na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. V Idriji je leta 1904 ustanovil idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki si je kmalu postavila po njem poimenovano planinsko kočo na Javorniku, slovesno odprto leta 1907. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Pisatelj Makso Pirnat se je rodil leta 1875 na gradu Tuštanj pri Moravčah.
Smučarski trener Jože Drobnič se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, potem pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil pred 80 leti (1943) v Dobrépolju
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja
Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev
Spodbuda planinstvu v Idriji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
24. septembra 1136 je oglejski patriarh Peregrin izdal ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. Zgodovino samostana je podrobneje proučil zgodovinar akademik profesor doktor Jože Mlinarič iz Maribora. *Posnetek V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V samostanu je okoli leta 1428 nastal Stiški rokopis, naš pomemben jezikovni spomenik.
Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil 24. septembra 1822 v Haritzu v Avstriji. V Gradcu je doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalistične ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter učiteljišču v Mariboru.
Pisatelj Makso Pirnat je po študiju klasične filologije na Dunaju in slavistike v Gradcu poučeval na idrijski realki ter pozneje na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. V Idriji je leta 1904 ustanovil idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki si je kmalu postavila po njem poimenovano planinsko kočo na Javorniku, slovesno odprto leta 1907. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Pisatelj Makso Pirnat se je rodil leta 1875 na gradu Tuštanj pri Moravčah.
Smučarski trener Jože Drobnič se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, potem pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil pred 80 leti (1943) v Dobrépolju
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov