Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt povojnega funkcionalizma.
Raziskovalec knjižnega jezika
Slovenija stopila v obdobje televizije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Emil Medvešček se je rodil leta 1911 v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 na Slovenskem izteklo obdobje habsburške vladavine - nad večjim delom ozemlja je trajalo skozi kar 645 let.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je leta 1926 v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 65 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja: “Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi tedanjega Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19.30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. in 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prvi dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Arhitekt povojnega funkcionalizma.
Raziskovalec knjižnega jezika
Slovenija stopila v obdobje televizije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Emil Medvešček se je rodil leta 1911 v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 na Slovenskem izteklo obdobje habsburške vladavine - nad večjim delom ozemlja je trajalo skozi kar 645 let.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je leta 1926 v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 65 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja: “Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi tedanjega Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19.30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. in 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prvi dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov