Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt povojnega funkcionalizma.
Raziskovalec knjižnega jezika
Slovenija stopila v obdobje televizije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Emil Medvešček se je rodil leta 1911 v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 na Slovenskem izteklo obdobje habsburške vladavine - nad večjim delom ozemlja je trajalo skozi kar 645 let.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je leta 1926 v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 65 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja: “Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi tedanjega Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19.30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. in 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prvi dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Arhitekt povojnega funkcionalizma.
Raziskovalec knjižnega jezika
Slovenija stopila v obdobje televizije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Emil Medvešček se je rodil leta 1911 v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 na Slovenskem izteklo obdobje habsburške vladavine - nad večjim delom ozemlja je trajalo skozi kar 645 let.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je leta 1926 v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 65 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja: “Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi tedanjega Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19.30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. in 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prvi dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov