Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.
Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.
Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.
Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.
Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.
Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.
Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.
Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.
Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.
Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.
Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.
Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.
Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.
Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.
Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.
Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.
Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.
Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.
Včasih nas oddaja NaPotki odpelje tako daleč, da bi kot uvod vanjo najlaže uporabili tisti znameniti »za devetimi gorami in devetimi vodami«. In ker so na Koroškem gore že od nekdaj, za devet voda pa je poskrbela besneča narava v zadnjih tednih, se je zgodilo prav to. Odpeljali smo se na Ribniško Pohorje, kjer smo obiskali Urško Šantl Urh oziroma teto Leno in njenega moža Marka, lastnika Kmetije tete Lene s campom in apartmajem.
V Marezigah so gostinsko-turistično ponudbo pred dvema mesecema dopolnili še z odprtjem glamping naselja Wine Paradise Marezige. Nahaja se tik pod vinsko fontano, ki je ena od znanih atrakcij tega kraja v zaledju slovenske Istre. Dvanajst luksuznih hišic je ime dobilo – kako pa drugače – po vinskih sortah.
Na vroč poletni dan se je Klara Eva Kukovičič odpeljala proti Šaleški dolini v Camp Velenje. Zaradi svoje odlične lege tik ob Velenjskem jezeru kamp svojim obiskovalcem ponuja pestro ponudbo športnih aktivnosti na vodi - od supanja, jadranja na deski in veslanja. Priljubljen pa je tudi med glasbenimi navdušenci, ki lahko v času festivalov v bližnjem Vista parku prenočijo v mobilnih hiškah, glamping šotorih, avtodomih ali v šotorih na parcelah v velikosti do 100 m2.
V tokratni epizodi nas razvajajo z belokranjsko gostoljubnostjo ob eni najtoplejših rek pri nas, reki Kolpi. Obiskali smo kamp Bela krajina - Podzemelj, ki se je pred leti iz običajnega manjšega družinskega kampa razvil v – še vedno sicer majhen – a bogat prostor preživljanja prostega časa, dopusta ali preprosto vmesnega postanka na poti proti hrvaški obali. Kamp tujci zapolnijo ravno zaradi same lokacije, med slovenskimi obiskovalci pa je kar nekaj takšnih, ki se štejejo že med stalne goste. Čez Gorjance se je odpeljala Nataša Rašl.
13. sezona naših naPOTkov, v kateri raziskujemo slovenske kamp destinacije, je v polnem teku, poletna sezona pa se bliža vrhuncu. Zato smo tokrat kampiranje združili z morskim okoljem in se odpravili v enega najstarejših in največjih kampov pri nas, ki se, nekoliko ironično, nahaja v eni najmanjših in najmlajših občin pri nas. Govor je o kampu Adria v Ankaranu, ki domače in tuje kampiste privablja že več kot 60 let. Ugodna lokacija in številna drevesa, ki nudijo senco več kot 400 parcelam za kampiranje, sta le dve od prednosti, ki se jih vodstvo kampa dobro zaveda in skuša nadgraditi z dodatno ponudbo.
V petek se je Darja Pograjc odpravila v Sočo - vas, ki se nahaja v bovški občini. Ko se spustila v dolino Trente, je najprej opazila, kako prijetno se je razredčil avtomobilski promet – več kot avtomobilov je bilo na cesti motoristov, kolesarjev, pohodnikov pa tudi kakšen tabornik se je znašel vmes. Cilj njenega obiska: Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc.
Odprava NaPOTkov je ta teden obiskala Jezersko. Kamp in glamping Cvet gora že z imenom nakazuje na vpetost v lokalno okolje in zavezanost k naravi. Lesene hiške, ena izmed teh je na drevesu, prostor za šotore in avtodome, skupna letna kuhinja, zajtrk na terasi s pogledom na cvetoče travnike in okoliške gore. Vse skupaj se je začelo pred natanko 10 leti z obnovo 130 let stare hiše. Zgodbo Cveta gora pišejo Tanja, Jure in Živa. Po navdih se vračajo k naravi, ki nam razkriva svoje zgodbe in nam daje odgovore na vsa naša vprašanja. Kaj imajo s kampiranjem opraviti materina dušica, jerebika in ognjič, izveste v reportaži, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Različnih bolj ali manj udobnih, če že ne luksuznih kampov ali z drugo besedo glampov je v Sloveniji vse več. Premik miselnosti turistov, ki si na eni strani želijo pristnega stika z okoljem in na drugi hotelskega udobja, je očiten. Ampak kjer je povpraševanje, se zmeraj najde tudi ponudba in tudi na sončni strani Alp ni nič drugače. Načinov, kako dati gostom nekaj več, je veliko. Težava je le v tem, da nekateri delujejo, drugi pa ne. NaPotki so tokrat vodili pod Veliko Planino, kjer na s ceste precej neopaznem mestu stoji Slovenia Eco Resort, ki ponuja doživetje pastirske akademije. Ta je premamila kolega Jureta K. Čokla.
Začenjamo novo sezono Napotkov, v njej bomo raziskovali slovenske kamp destinacije. In že v prvi epizodi se odpravljamo v najboljšega v letu 2022 po izboru Slovenske turistične organizacije, to je v Kamp Šobec. Idilična narava ob Savi Dolinki, sodobna infrastruktura, pa tudi bližina kulturnih in naravnih znamenitosti, so stvari, ki vanj privabijo veliko število domačih, predvsem pa tujih gostov. V Kamp Šobec se je odpravil tudi Aleš Ogrin.
Zadnjo epizodo 12. sezone Napotkov smo posneli v Kneških Ravnah. Tam zadnja tri leta za dežemer skrbi gospod Simon Podoreh, pred tem pa je skoraj 40 let zanj in seveda za padavinska poročila skrbela njegova mama. Gre morda za dežemer z najlepšim razgledom, saj se v ozadju rišejo vrhovi Vogel, Šija in Rodica. Če se boste kdaj odpravili do (sicer kar malo odmaknjenih) Kneških Raven pa raje, tako kot v dobi pred pametnimi telefoni, sledite obcestnim tablam. Največji spletni brskalnik v svoji storitvi zemljevidov namreč do cilja sploh ne ponudi možnosti načrtovanja poti z avtomobilom, temveč samo peš.
Napotki nas danes popeljejo globoko na Notranjsko, v kraje, ki jim ne prizanašata sneg in mraz. No, saj včasih je bilo tako. Meteorološka opazovanja in meritve v vasi Šmarata imajo več kot stoletno zgodovino. Zadnjih 40 let vremenska postaja domuje na naslovu Šmarata 1, družinsko tradicijo spremljanja, beleženja in posredovanja vremenskih podatkov na Agencijo za okolje zdaj že 11 leto nadaljuje Franc Avsec, ki je na prvi dan letošnjega meteorološkega poletja sprejel avotrja današnje epizode NaPOTkov, Bojana Leskovca.
V tokratnih naPOTkih potujemo proti Cerkniškemu jezeru. Tam je to pomlad kar nekaj vode zaradi padavin, vseeno pa je teh manj kot pred desetletji, bomo izvedeli v naslednjih minutah. V vasi Otok, ki je lahko ob res močnem deževju nastal pravi otok v Cerkniškem jezeru, je digitalni register padavin, v samem središču Cerknice pa je merjenje količine padavin že več kot 80 let naloga družine Gógala. Tja se je na deževen majski dan odpravila Špela Šebenik.
Opazovalna postaja Dravograd je le streljaj oddaljena od sotočja Drave, Mislinje in Meže, malce dvignjena nad ta hip nič kaj lenobno Dravo, postavljena v zaselek Robindvor, planotasto ujet med dolino in gozdovi, ki se vijejo proti Ojstrici in dlje v sosednjo Avstrijo. Stane Kocutar je pozvonil pri družini Gantar Kališnik in pripravil naPOTke.
Deset vremenskih postaj širom po Sloveniji smo že obiskali v tokratni sezoni oddaje Napotki. Danes je pred nami enajsta postaja in da bomo prišli do te, se bo treba kar precej povzpeti – na več kot 1000 metrov nadmorske višine. V Belih vodah količino padavin za Agencijo RS za okolje meri Irena Mazej. Pri njej se je oglasila Andreja Gradišar.
V Napotkih se odpravljamo v slovensko Sibirijo – na Babno Polje. Tam je bila izmerjena najnižja uradna temperatura v Sloveniji, ki je -36,4 °C, povprečna letna temperatura pa je okoli 7 °C, tako da ni nič nenavadnega, če prebivalci kraja kurijo tudi sredi poletja. Tradicija opazovanja vremena je na Babnem Polju sicer že zelo dolga. Kako nalogo v zadnjem letu in pol opravlja Nevenka Ule in da je bila najnižja uradna temperatura v naši državi izmerjena prav na njihovi vremenski postaji, izveste v Napotkih, ki jih je pripravil Aleš Ogrin.
Od marca po Sloveniji obiskujemo številne opazovalce vremena, ki so vključeni v državno mrežo honorarnih meteoroloških opazovalcev Agencije za okolje. V 12. sezoni naPOTkov jih bomo tja do sredine junija spoznali še približno sedem, danes pa gremo v sevniško občino. Nataša Rašl je potrkala na vrata 93-letnega gospoda, ki je prostovoljni meteorološki opazovalec že več kot 40 let.
Verjetno vas ni veliko, ki bi že slišali za vas Čolnica. Brez skrbi, v tokratni epizodi Napotkov jo omenimo večkrat, saj tam živi vremenski opazovalec Slavko Jereb, ki ima dežemer postavljen kar na svojem vrtu pred hišo. Pravi, da v zadnjih letih, odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju in opazovanju vremenskih pojavov, opaža kar nekaj sprememb, med drugim pojav megle. Kaj je še značilno za vreme na Kanalskem kolovratu in zakaj meni, da kostanjev med ni čisti kostanjev med, slišite v novi epizodi 12. sezone Napotkov. Pripravila jo je Ana Skrt.
Naslednja epizoda Napotkov nas bo odpeljala na Zgornji Kamenščak nad Ljutomerom. V omenjenem naselju, na domačem vrtu Stanislave in Darka Beka, se nahaja padavinska postaja, ki ji namenjamo naslednjih (dobrih) 10 minut. Upokojeni par, ki skrbi za postajo zadnjih 5 let, pa je opazovanje vremena spremljalo že od malih nog oz. veliko prej kot sta prevzela to dnevno jutranjo obveznost. Avtorica: Darja Pograjc.
V 12. sezoni naše jutranje nedeljske oddaje naPOTki obiskujemo vremenske postaje po Sloveniji, tokrat ostajamo blizu Ljubljane. Postaja, ki beleži vremenske razmere v zahodnem delu Polhograjskega hribovja, stoji v Topolu pri Medvodah, takoj pod vrhom priljubljene izletniške točke Katarina nad Ljubljano. Prvo meteorološko postajo so v Topolu postavili že leta 1895, nato pa jo večkrat premaknili. Na mestu, kjer stoji zadnjih 30 let, se je ustavila Andreja Čokl.
»Marelice in breskve so zdaj začele cveteti, prvi je bil pa dren,« je Darji Pograjc razložil Franc Čahuk, ki skrbi za padavinsko postajo v vasi Ivanovci. Zadnji dve leti so mu namreč na Agenciji za okolje zaupali novo nalogo. Poleg opazovanja padavin in priprave mesečnega poročila o vremenu, mora zdaj zapisovati tudi fenološka opažanja. Nalogo je z veseljem sprejel. 67-letnik namreč vreme oz. padavine opazuje že več kot 50 let! Pa pojdimo v Prekmurje in preverimo, kako opravlja to delo. Napotki!
Neveljaven email naslov
