Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.
Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.
Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.
Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.
Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.
Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.
Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.
Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.
Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.
Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.
Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.
Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.
Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.
Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.
Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.
Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.
Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.
Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.
Cokle so leseno obuvalo, ki je bilo nekdaj razširjeno po vsem svetu, pri nas je bila to obrt, za katero so se izučili moški in se je lotili pozimi, ko na kmetiji ni bilo toliko dela. Kljub temu, da so bile že pred stoletji cokle izjemno priljubljene, zlasti pri revnejšem sloju, zaradi vsestranske uporabe in enostavne izdelave, pa je v vsakem paru ogromno mojstrstva. Od izbire lesa do njegove obdelave. Kljub temu, da je coklarstvo nekdaj predstavljalo pomembno domačo obrt na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju, na Kozjaku, Koroškem, zlasti pa na Pohorju, je gospod Martin Mumelj z Brega nad Zrečami še eden redkih, ki to obvlada. Po Napotke se je k njemu odpravila Mojca Delač.
16. sezona NaPOTkov, v kateri predstavljamo različne obrti, se počasi bliža koncu, pred nami so še tri oddaje – in danes gremo na Dolenjsko, točneje v Ribnico. Zagotovo je večina ob omembi tega kraja zdaj pomislila na suho robe in prav imate – Tadeja Bizilj je obiskala Rokodelski center Ribnica in tam izvedela več o tej obrti, ki je ena najstarejših in najbolj prepoznanih zgodovinskih obrti in je predvsem razvita na območju Ribniške doline. Suha roba je tesno povezana z bogato kulturno dediščino in rokodelstvom v regiji, znanje in spretnosti so se prenašale iz generacije v generacijo ribniških rokodelcev, še več pa v tokratni oddaji.
Čipkarske šole sicer delujejo v Žireh, Železnikih in Idriji, čipkarstvo pa bomo v naPOTkih spoznali s sogovornicami iz Idrije in se zaradi tega usmerili na idrijsko čipko. Naša postaja je bila Čipkarska šola Idrija, ki je najstarejša čipkarska šola na svetu z neprekinjenim delovanjem. Leta 1876 je bila ustanovljena po dekretu tedanjega ministrstva za trgovino na Dunaju, med ustanovitelji in prva učiteljica pa je bila domačinka Ivanka Ferjančič. Danes šolo obiskuje skoraj 500 otrok, zato se za klekljanje ni bati, da bi izginilo v pozabo. Kot se je prepričala Špela Šebenik, pa ta obrt zahteva spretne roke, vztrajnost, natančnost in umetniško žilico.
Čevljarstvo je naslednja obrt, ki jo bomo spoznali v Napotkih. A v tokratni epizodi ne bomo gledali v zgodovino najmlajše izmed množičnih obrti v Tržiču, pač pa bomo spoznali, kakšen je sodobni postopek izdelave obutve po meri. Napotke je pripravil Aleš Ogrin.
'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Današnji Napotki so kot nalašč za deževne dni. Odpravili se bomo namreč k edini dežnikarici v Ljubljani. Lana Furlan je vzela svoj polomljen dežnik in se sprehodila do Trubarjeve ulice 13. Tam jo je že pričakala Marija Lah, ki ji je povedala vse skrivnosti popravljanja in izdelovanja dežnikov in senčnikov. Več pa v Napotkih.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.
V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.
Poznate tisti pregovor, da se samo v mlinu neka stvar dvakrat pove? Njegov izvor je gotovo povezan s hrupom, ki ga boste slišali tudi v reportaži, ki sledi. Ampak tokrat upravičeno. V novi 16. sezoni naPOTkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika, pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristopi dobivajo nov zagon. V prvi epizodi torej obiščemo enega redkih še delujočih mlinov pri nas, ki bogato družinsko tradicijo uspešno povezuje s sodobnimi načini pridelave. Nataša Rašl se je odpeljala v občino Šmarješke Toplice in potrkala na vrata mlina Košak.
V nadaljevanju bomo vstopili v svet skrivnostnih kočevskih gozdov, kjer narava še vedno kaže svoj prvinski obraz. To je prostor z največjo gostoto rjavih medvedov in največjim številom pragozdnih ostankov v Evropi. Od aprila do oktobra lahko obiskovalec postane del raziskovalne ekspedicije in stopi na pot rjavega medveda. Pod vodstvom lokalnega vodnika doživi divjo naravo kočevskih gozdov in čisto od blizu spozna »kralja« kočevskih gozdov. Kako torej poteka samo srečanje z medvedom na robu pragozda?
Danes se odpeljemo na Štajersko, natančneje v Cógetince. Današnje doživetje na domačiji Firbas zajema spanje na seniku. Vonj po domačih jedeh, hranjenje domačih živali, pobiranje jajc in vožnja s traktorjem. Vse to je na domačiji Firbas pričakalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Kar 700 metrov pod površje zemlje se odpravljamo. Napotki nas odpeljejo v podzemlje Pece, v rove in odkope nekdanjega Rudnika svinca in cinka Mežica. Rudnik je z odkopavanji prenehal leta 1994, leta 1997 je sprejel prve obiskovalce, od leta 2015 pa se lahko na raziskovanje podamo tudi s kajakom, kar je še eno izmed Edinstvenih doživetij Slovenije. Po vpadniku oziroma šahtu se spustimo do 12. obzorja, kjer dosežemo nivo vode. Raziskovanje globin je tudi nekoliko adrenalinsko, nanj se je odpravil Aleš Ogrin.
Nikjer v Sloveniji ne boste na tako majhnem območju našli toliko gradov, kot jih ima Posavje, zato temu pogosto rečemo tudi 'slovenska dežela gradov'. In tja se odpravljamo s tokratnimi naPOTki, saj je eno od edinstvenih doživetij Slovenije tudi celodnevno popotovanje med sedmimi posavskimi gradovi ob in nad reko Savo. Del doživetja, poimenovanega Sedem veličastnih, si je privoščila Andreja Čokl.
To bo zgodba rudarjev, ki so se jim, zaradi težkih vozičkov krivili hrbti globoko pod površjem Šaleške doline. Zgodba vaščanov, ki so izgubili svoje domove, ker jim je rudnik dobesedno spodjedel tla pod nogami. In zgodba o premišljenem turizmu, ki dragocene spomine na omenjeno, ohranja in z njimi gradi na domači in mednarodni prepoznavnosti Šaleške doline. Celotno doživetje z naslovom Skrivnosti potopljenih vasi traja 4 ure, Darja Pograjc pa vas zdaj odpelje na radijskemu poslušalcu prijaznih 20 minut popotovanja.
Le sedem arhitektov je s svojimi deli vpisanih na UNESCOV seznam kulturne in naravne dediščine, na enega pa smo Slovenci še posebej ponosni. Govorimo o arhitektu Jožetu Plečniku, ki je pustil viden pečat v več mestih po Sloveniji ter tudi širše po Evropi, denimo na Dunaju in v Pragi. V tokratnih naPOTkih nas bo pot vodila po Plečnikovi Ljubljani, kjer bomo pobližje spoznali arhitekturne stvaritve na njegovi vodni in kopenski osi.
NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.
V današnjih Napotkih se bomo odpravili v Sodarjevo domačijo, ki se nahaja sredi idilične alpske vasice Bodešče in je od turističnega bisera Bleda oddaljena le nekaj minut. V več kot 500 let stari hiši na doživetju z naslovom Zveni po praznikih ustvarjalci skozi predstavitev slovenske kulturne dediščine goste odpeljejo v preteklost, ko so imeli prazniki na Gorenjskem posebno veljavo. Predstavljali so čas veselja, radosti, hkrati pa tudi čas, ko so se pripravljale posebne, nevsakdanje jedi. Tadejo Bizilj so njeni sogovorniki z besedo, glasbo in s plesom odpeljali nazaj v Prešernov čas, kamor zdaj vabimo tudi vas.
"Male skrivnosti družinske oljarne pri predelavi prvovrstnega bučnega olja" - tako je zgodbo oljarne Kocbek strnila Slovenska turistična organizacija, ki je multisenzorične vodene oglede oljarne izbrala za eno od svojih edinstvenih doživetij Slovenije. V Sveti Jurij ob Ščavnici se je odpravil Jure Čepin in z lastnikom oljarne Gorazdom Kocbekom podrobneje spoznal postopek predelave bučnih semen v olje, ovrgla pa sta tudi še vedno precej zakoreninjeno prepričanje, da je bučno olje dobro samo za na solato.
Neveljaven email naslov
