Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Z vinarji "Med divje", modra kri med vrtnicami in zobozdravnika med umetniškimi instalacijami

12.07.2020

Če boste v vročih poletnih dneh iskali osvežitev, vam v tokratnih NaPOTkih ponujamo nekaj zamisli za »hlajenje« v goriški statistični regiji: stare obokane vinske kleti in pot divjih užitnih rastlin v Vipavski dolini, grobnico Burbonov in starodavno knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici ter sprehod skozi gozd oz. Park Pečno v Kanalu ob Soči, poln nenavadnih skulptur in umetniških instalacij.

Goriška regija: vas Slap pri Vipavi, Kostanjevica nad Novo Gorico, Park Pečno v Kanalu ob Soči

Ker marsikdo v poletnih dneh išče osvežitev, sem se odpravila iskat zamisli za »ohladitev« v goriški statistični regiji. Ta se razteza vse od Občine Bovec na skrajnem severozahodu države do občin Ajdovščina in Vipava, tudi Idrija in Cerkno sodita k tej statistični regiji. Vseh 13 občin je vredno obiskati, saj vas vsaj del poti spremlja hladna Soča, kar v iskanju osvežitve seveda ni odveč. Tudi slapov v goriški regiji ne manjka, prvega najdem že v Vipavski dolini. Slap pri Vipavi je sicer vas, a v bližini najdete nekaj pravih slapov. V vasi pa številne vinarje, iz ene od vinarskih družin je tudi Anja Žorž. Vinska klet Žorž je ena najstarejših v Vipavski dolini, na njenem dvorišču pa najstarejši kmečki vodnjak v Sloveniji z letnico 1696. Ko se z Anjo odpraviva na sprehod po vasi, najdeva še številne druge zanimive primere stavbarske dediščine. Na vaškem trgu je v 19. stoletju delovala prva sadjarska in kmetijska šola na Slovenskem, nedaleč stran od nje pa se začne učna tematska pot Med divje, namenjena spoznavanju užitnih divjih rastlin. Rastline ob poti so opisane na informativnih tablah.

»Recimo črna detelja: nabiramo jo skozi vso sezono, uporablja se v solatah, juhah, cvetove pražimo, sušeni so tudi za okras … Res informativno, marsikaj se naučite. Nabiranje pa ni dovoljeno, saj mora tudi nam kaj ostati!«

Seveda pa lahko kar nekaj teh rastlin poskusite v jedeh lokalnih gostincev.

»Priti v Gorico in ne iti na Kostanjevico, je kot iti v Rim in ne videti papeža!« je leta 1848 zapisal pater Chiaro Vascotti. Zato se iz Vipavske doline odpeljem na Kostanjevico nad Novo Gorico. 143 metrov visoka vzpetina je znana predvsem po frančiškanskem samostanu, ponuja pa tudi čudovit razgled tako na italijansko Gorico kot našo Novo Gorico. A ta ni glavni razlog za obisk Kostanjevice. Največ ljudi pritegne tamkajšnje »podzemlje«. Z Mirjam Brecelj, vodnico po samostanu, se skozi ozek hodnik sprehodiva do grobnice, kjer počiva pravi francoski kralj. Karl X. je bil po julijski revoluciji izgnan iz Francije, se v Pragi okužil s kolero in nato na povabilo grofa Coroninija leta 1836 prišel v Gorico. Zadnjih 17 dni življenja je skozi okno občudoval Kostanjevico in si želel biti tam tudi pokopan. In če je za turiste najbolj privlačna prav grobnica Burbonov, je za slovensko kulturo bolj pomembna samostanska knjižnica.

"V knjižnici je 11.500 knjig, pisanih v 25 jezikih. 30 je inkunabul – knjig, ki so bile natisnjene do leta 1500. Najbolj pomemben pa je originalen izvod prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Zimske urice iz leta 1584."

Na svetu je ohranjenih le še 26 originalnih izvodov te knjige, poleg tega je kostanjeviški edini z lastnoročnim posvetilom avtorja, pojasni Brecljeva. In me za piko na i popelje na samostanski vrt, kjer se širi vonj rožmarina, sivke, oleandra in seveda vrtnic. Na Kostanjevici je namreč na ogled (in voh) druga največja zbirka vrtnic burbonk v Evropi.

Težko se poslovim od omamnih vonjav, a v Solkanu me čaka Toni Gomišček, novinar, publicist in odličen poznavalec goriške kulinarike. Pogovor začneza prav s samostansko jedjo. Na Kostanjevici so namreč nekoč pekli kostanjeviški presnic:

»To je neke vrste koncentrirana potica – manj testa in več nadeva. Za nadev so uporabili čokolado, orehe, pinjole … Več kot imaš, več daš!«

O enotni goriški kulinariki je sicer težko govoriti, saj regija zajema tako alpski kot mediteranski svet. Tako lahko tu poskusimo vse od idrijskih žlikrofov, čomp s skuto in frike iz severnega Posočja, do različnih frtalj, točev, kožnih klobas »cotechin«, različnih minešter in jedi z beluši v dolini … Omeniti je seveda treba še soško postrv in znameniti solkanski radič, znan tudi kot goriška vrtnica.

Na mojem krožniku pa se v času popoldanske malice znajde posladek, ki bi ga lahko povezala tudi z zjutraj obiskano potjo užitnih divjih rastlin. Primož Kožuh in njegova žena mi v Kanalu ob Soči postrežeta s cvetovi maslenic, polnjenimi s skuto in češnjevo marmelado. V naselju Pečno sta zakonca z društvom O.Z.O.N. uredila Park Pečno. To ni običajen park, raje gozd, v katerem se stikajo kultura, rekreacija, vzgoja in druženje ljudi. Prepreden je z gozdnimi potmi in poln različnih keramičnih in lesenih skulptur in umetniških instalacij. Dela članov Kluba keramikov Kanal in drugih umetnikov mimoidočim sprehajalcem ali gorskim kolesarjem marsikaj sporočajo.

"Skulpture belih ptic predstavljajo begunce, domačine, ki so morali ob začetku prve svetovne vojne zapustiti Kanal. Mali muzej smeti opozarja na to, da v življenju puščamo sledi, ki pa naj ne bodo le – smeti ..."

Vzpneva se po dobra dva kilometra dolgi krožni poti skozi park. Na vrhu naju poleg klopi za sprehajalce in kapelice za romarje pričaka še lep razgled na Kanal in kanalski most. Čas za vprašanje, kako se zobozdravniku – to je namreč poklic, ki ga opravlja Primož, sploh utrne zamisel, ki bi jo prej pripisala krajinskemu arhitektu ali umetniku, kiparju. »To je ljubezen do narave, umetnosti in gorskega kolesarstva,« kratko pojasni gostitelj, nato pa me odpelje še v spodnji del parka. Ta vas (tudi skozi 40 metrov dolg, več kot 100 let star kamnit podhod, ki je tu še iz časov, ko so Avstrijci gradili soško železniško progo) pripelje vse do obrežja Soče. Nova priložnost za osvežitev: povprečna temperatura Soče je v Kanalu 15, najvišja, po več res vročih tednih, pa 21°C.

 

 


naPOTki

198 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Z vinarji "Med divje", modra kri med vrtnicami in zobozdravnika med umetniškimi instalacijami

12.07.2020

Če boste v vročih poletnih dneh iskali osvežitev, vam v tokratnih NaPOTkih ponujamo nekaj zamisli za »hlajenje« v goriški statistični regiji: stare obokane vinske kleti in pot divjih užitnih rastlin v Vipavski dolini, grobnico Burbonov in starodavno knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici ter sprehod skozi gozd oz. Park Pečno v Kanalu ob Soči, poln nenavadnih skulptur in umetniških instalacij.

Goriška regija: vas Slap pri Vipavi, Kostanjevica nad Novo Gorico, Park Pečno v Kanalu ob Soči

Ker marsikdo v poletnih dneh išče osvežitev, sem se odpravila iskat zamisli za »ohladitev« v goriški statistični regiji. Ta se razteza vse od Občine Bovec na skrajnem severozahodu države do občin Ajdovščina in Vipava, tudi Idrija in Cerkno sodita k tej statistični regiji. Vseh 13 občin je vredno obiskati, saj vas vsaj del poti spremlja hladna Soča, kar v iskanju osvežitve seveda ni odveč. Tudi slapov v goriški regiji ne manjka, prvega najdem že v Vipavski dolini. Slap pri Vipavi je sicer vas, a v bližini najdete nekaj pravih slapov. V vasi pa številne vinarje, iz ene od vinarskih družin je tudi Anja Žorž. Vinska klet Žorž je ena najstarejših v Vipavski dolini, na njenem dvorišču pa najstarejši kmečki vodnjak v Sloveniji z letnico 1696. Ko se z Anjo odpraviva na sprehod po vasi, najdeva še številne druge zanimive primere stavbarske dediščine. Na vaškem trgu je v 19. stoletju delovala prva sadjarska in kmetijska šola na Slovenskem, nedaleč stran od nje pa se začne učna tematska pot Med divje, namenjena spoznavanju užitnih divjih rastlin. Rastline ob poti so opisane na informativnih tablah.

»Recimo črna detelja: nabiramo jo skozi vso sezono, uporablja se v solatah, juhah, cvetove pražimo, sušeni so tudi za okras … Res informativno, marsikaj se naučite. Nabiranje pa ni dovoljeno, saj mora tudi nam kaj ostati!«

Seveda pa lahko kar nekaj teh rastlin poskusite v jedeh lokalnih gostincev.

»Priti v Gorico in ne iti na Kostanjevico, je kot iti v Rim in ne videti papeža!« je leta 1848 zapisal pater Chiaro Vascotti. Zato se iz Vipavske doline odpeljem na Kostanjevico nad Novo Gorico. 143 metrov visoka vzpetina je znana predvsem po frančiškanskem samostanu, ponuja pa tudi čudovit razgled tako na italijansko Gorico kot našo Novo Gorico. A ta ni glavni razlog za obisk Kostanjevice. Največ ljudi pritegne tamkajšnje »podzemlje«. Z Mirjam Brecelj, vodnico po samostanu, se skozi ozek hodnik sprehodiva do grobnice, kjer počiva pravi francoski kralj. Karl X. je bil po julijski revoluciji izgnan iz Francije, se v Pragi okužil s kolero in nato na povabilo grofa Coroninija leta 1836 prišel v Gorico. Zadnjih 17 dni življenja je skozi okno občudoval Kostanjevico in si želel biti tam tudi pokopan. In če je za turiste najbolj privlačna prav grobnica Burbonov, je za slovensko kulturo bolj pomembna samostanska knjižnica.

"V knjižnici je 11.500 knjig, pisanih v 25 jezikih. 30 je inkunabul – knjig, ki so bile natisnjene do leta 1500. Najbolj pomemben pa je originalen izvod prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Zimske urice iz leta 1584."

Na svetu je ohranjenih le še 26 originalnih izvodov te knjige, poleg tega je kostanjeviški edini z lastnoročnim posvetilom avtorja, pojasni Brecljeva. In me za piko na i popelje na samostanski vrt, kjer se širi vonj rožmarina, sivke, oleandra in seveda vrtnic. Na Kostanjevici je namreč na ogled (in voh) druga največja zbirka vrtnic burbonk v Evropi.

Težko se poslovim od omamnih vonjav, a v Solkanu me čaka Toni Gomišček, novinar, publicist in odličen poznavalec goriške kulinarike. Pogovor začneza prav s samostansko jedjo. Na Kostanjevici so namreč nekoč pekli kostanjeviški presnic:

»To je neke vrste koncentrirana potica – manj testa in več nadeva. Za nadev so uporabili čokolado, orehe, pinjole … Več kot imaš, več daš!«

O enotni goriški kulinariki je sicer težko govoriti, saj regija zajema tako alpski kot mediteranski svet. Tako lahko tu poskusimo vse od idrijskih žlikrofov, čomp s skuto in frike iz severnega Posočja, do različnih frtalj, točev, kožnih klobas »cotechin«, različnih minešter in jedi z beluši v dolini … Omeniti je seveda treba še soško postrv in znameniti solkanski radič, znan tudi kot goriška vrtnica.

Na mojem krožniku pa se v času popoldanske malice znajde posladek, ki bi ga lahko povezala tudi z zjutraj obiskano potjo užitnih divjih rastlin. Primož Kožuh in njegova žena mi v Kanalu ob Soči postrežeta s cvetovi maslenic, polnjenimi s skuto in češnjevo marmelado. V naselju Pečno sta zakonca z društvom O.Z.O.N. uredila Park Pečno. To ni običajen park, raje gozd, v katerem se stikajo kultura, rekreacija, vzgoja in druženje ljudi. Prepreden je z gozdnimi potmi in poln različnih keramičnih in lesenih skulptur in umetniških instalacij. Dela članov Kluba keramikov Kanal in drugih umetnikov mimoidočim sprehajalcem ali gorskim kolesarjem marsikaj sporočajo.

"Skulpture belih ptic predstavljajo begunce, domačine, ki so morali ob začetku prve svetovne vojne zapustiti Kanal. Mali muzej smeti opozarja na to, da v življenju puščamo sledi, ki pa naj ne bodo le – smeti ..."

Vzpneva se po dobra dva kilometra dolgi krožni poti skozi park. Na vrhu naju poleg klopi za sprehajalce in kapelice za romarje pričaka še lep razgled na Kanal in kanalski most. Čas za vprašanje, kako se zobozdravniku – to je namreč poklic, ki ga opravlja Primož, sploh utrne zamisel, ki bi jo prej pripisala krajinskemu arhitektu ali umetniku, kiparju. »To je ljubezen do narave, umetnosti in gorskega kolesarstva,« kratko pojasni gostitelj, nato pa me odpelje še v spodnji del parka. Ta vas (tudi skozi 40 metrov dolg, več kot 100 let star kamnit podhod, ki je tu še iz časov, ko so Avstrijci gradili soško železniško progo) pripelje vse do obrežja Soče. Nova priložnost za osvežitev: povprečna temperatura Soče je v Kanalu 15, najvišja, po več res vročih tednih, pa 21°C.

 

 


02.10.2022

Okolica Bukovniška jezera ponuja veliko

Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči.


25.09.2022

Jezero Kreda nad Mojstrano

Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.


18.09.2022

Gradiško jezero - od suhega zadrževalnika do priljubljene točke sprehajalcev, tekačev, ribičev in 'suparjev'

V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije.


11.09.2022

Bloško ali Volčje jezero

NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.


04.09.2022

Blaguško jezero

V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.


28.08.2022

Črno jezero

Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.


21.08.2022

Raj za ribiče: akumulacijski jezeri Mola in Klivnik

V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru.


14.08.2022

naPOTki - Kočevsko (Rudniško) jezero: "Pod gladino je kot na Luni"

V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.


07.08.2022

Šoštanjsko jezero – jezero, ki je pogoltnilo vasi

Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.


31.07.2022

Jezero pri Podpeči

Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.


24.07.2022

Lahko jih je 17, lahko pa ni nobenega

Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo.


17.07.2022

Trbojsko jezero - na sup in jagode

Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki.


10.07.2022

Šmartinsko jezero – tako za adrenalinske navdušence kot tiste, ki raje ohranjajo nižji srčni utrip

4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev.


03.07.2022

Naravni biser, ki še vedno čaka na boljše čase

Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.


26.06.2022

Koseški bajer – od nekdanjega glinokopa do domovanja priljubljene labodje družine

Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek.


19.06.2022

Divje jezero - požira ne, bruha pa!

Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek.


12.06.2022

Veronika in rokovnjač - osrednja lika grbov občin Kamnik in Lukovica

7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.


05.06.2022

Od vipavske vinske trte do novogoriške vrtnice

V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave Jano Kete in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji dr. Petro Kolenc. Oddajo je pripravila Alja Zore.


29.05.2022

Pet velikih mož Gorenjske

Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji - Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav s pomočjo grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres. Simbolizirajo 5 velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km2 velike občine.


22.05.2022

"Naš grb pokaže Kras, pokaže Primorsko, povabi ljudi"

Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!


Stran 5 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov