Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Z vinarji "Med divje", modra kri med vrtnicami in zobozdravnika med umetniškimi instalacijami

12.07.2020

Če boste v vročih poletnih dneh iskali osvežitev, vam v tokratnih NaPOTkih ponujamo nekaj zamisli za »hlajenje« v goriški statistični regiji: stare obokane vinske kleti in pot divjih užitnih rastlin v Vipavski dolini, grobnico Burbonov in starodavno knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici ter sprehod skozi gozd oz. Park Pečno v Kanalu ob Soči, poln nenavadnih skulptur in umetniških instalacij.

Goriška regija: vas Slap pri Vipavi, Kostanjevica nad Novo Gorico, Park Pečno v Kanalu ob Soči

Ker marsikdo v poletnih dneh išče osvežitev, sem se odpravila iskat zamisli za »ohladitev« v goriški statistični regiji. Ta se razteza vse od Občine Bovec na skrajnem severozahodu države do občin Ajdovščina in Vipava, tudi Idrija in Cerkno sodita k tej statistični regiji. Vseh 13 občin je vredno obiskati, saj vas vsaj del poti spremlja hladna Soča, kar v iskanju osvežitve seveda ni odveč. Tudi slapov v goriški regiji ne manjka, prvega najdem že v Vipavski dolini. Slap pri Vipavi je sicer vas, a v bližini najdete nekaj pravih slapov. V vasi pa številne vinarje, iz ene od vinarskih družin je tudi Anja Žorž. Vinska klet Žorž je ena najstarejših v Vipavski dolini, na njenem dvorišču pa najstarejši kmečki vodnjak v Sloveniji z letnico 1696. Ko se z Anjo odpraviva na sprehod po vasi, najdeva še številne druge zanimive primere stavbarske dediščine. Na vaškem trgu je v 19. stoletju delovala prva sadjarska in kmetijska šola na Slovenskem, nedaleč stran od nje pa se začne učna tematska pot Med divje, namenjena spoznavanju užitnih divjih rastlin. Rastline ob poti so opisane na informativnih tablah.

»Recimo črna detelja: nabiramo jo skozi vso sezono, uporablja se v solatah, juhah, cvetove pražimo, sušeni so tudi za okras … Res informativno, marsikaj se naučite. Nabiranje pa ni dovoljeno, saj mora tudi nam kaj ostati!«

Seveda pa lahko kar nekaj teh rastlin poskusite v jedeh lokalnih gostincev.

»Priti v Gorico in ne iti na Kostanjevico, je kot iti v Rim in ne videti papeža!« je leta 1848 zapisal pater Chiaro Vascotti. Zato se iz Vipavske doline odpeljem na Kostanjevico nad Novo Gorico. 143 metrov visoka vzpetina je znana predvsem po frančiškanskem samostanu, ponuja pa tudi čudovit razgled tako na italijansko Gorico kot našo Novo Gorico. A ta ni glavni razlog za obisk Kostanjevice. Največ ljudi pritegne tamkajšnje »podzemlje«. Z Mirjam Brecelj, vodnico po samostanu, se skozi ozek hodnik sprehodiva do grobnice, kjer počiva pravi francoski kralj. Karl X. je bil po julijski revoluciji izgnan iz Francije, se v Pragi okužil s kolero in nato na povabilo grofa Coroninija leta 1836 prišel v Gorico. Zadnjih 17 dni življenja je skozi okno občudoval Kostanjevico in si želel biti tam tudi pokopan. In če je za turiste najbolj privlačna prav grobnica Burbonov, je za slovensko kulturo bolj pomembna samostanska knjižnica.

"V knjižnici je 11.500 knjig, pisanih v 25 jezikih. 30 je inkunabul – knjig, ki so bile natisnjene do leta 1500. Najbolj pomemben pa je originalen izvod prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Zimske urice iz leta 1584."

Na svetu je ohranjenih le še 26 originalnih izvodov te knjige, poleg tega je kostanjeviški edini z lastnoročnim posvetilom avtorja, pojasni Brecljeva. In me za piko na i popelje na samostanski vrt, kjer se širi vonj rožmarina, sivke, oleandra in seveda vrtnic. Na Kostanjevici je namreč na ogled (in voh) druga največja zbirka vrtnic burbonk v Evropi.

Težko se poslovim od omamnih vonjav, a v Solkanu me čaka Toni Gomišček, novinar, publicist in odličen poznavalec goriške kulinarike. Pogovor začneza prav s samostansko jedjo. Na Kostanjevici so namreč nekoč pekli kostanjeviški presnic:

»To je neke vrste koncentrirana potica – manj testa in več nadeva. Za nadev so uporabili čokolado, orehe, pinjole … Več kot imaš, več daš!«

O enotni goriški kulinariki je sicer težko govoriti, saj regija zajema tako alpski kot mediteranski svet. Tako lahko tu poskusimo vse od idrijskih žlikrofov, čomp s skuto in frike iz severnega Posočja, do različnih frtalj, točev, kožnih klobas »cotechin«, različnih minešter in jedi z beluši v dolini … Omeniti je seveda treba še soško postrv in znameniti solkanski radič, znan tudi kot goriška vrtnica.

Na mojem krožniku pa se v času popoldanske malice znajde posladek, ki bi ga lahko povezala tudi z zjutraj obiskano potjo užitnih divjih rastlin. Primož Kožuh in njegova žena mi v Kanalu ob Soči postrežeta s cvetovi maslenic, polnjenimi s skuto in češnjevo marmelado. V naselju Pečno sta zakonca z društvom O.Z.O.N. uredila Park Pečno. To ni običajen park, raje gozd, v katerem se stikajo kultura, rekreacija, vzgoja in druženje ljudi. Prepreden je z gozdnimi potmi in poln različnih keramičnih in lesenih skulptur in umetniških instalacij. Dela članov Kluba keramikov Kanal in drugih umetnikov mimoidočim sprehajalcem ali gorskim kolesarjem marsikaj sporočajo.

"Skulpture belih ptic predstavljajo begunce, domačine, ki so morali ob začetku prve svetovne vojne zapustiti Kanal. Mali muzej smeti opozarja na to, da v življenju puščamo sledi, ki pa naj ne bodo le – smeti ..."

Vzpneva se po dobra dva kilometra dolgi krožni poti skozi park. Na vrhu naju poleg klopi za sprehajalce in kapelice za romarje pričaka še lep razgled na Kanal in kanalski most. Čas za vprašanje, kako se zobozdravniku – to je namreč poklic, ki ga opravlja Primož, sploh utrne zamisel, ki bi jo prej pripisala krajinskemu arhitektu ali umetniku, kiparju. »To je ljubezen do narave, umetnosti in gorskega kolesarstva,« kratko pojasni gostitelj, nato pa me odpelje še v spodnji del parka. Ta vas (tudi skozi 40 metrov dolg, več kot 100 let star kamnit podhod, ki je tu še iz časov, ko so Avstrijci gradili soško železniško progo) pripelje vse do obrežja Soče. Nova priložnost za osvežitev: povprečna temperatura Soče je v Kanalu 15, najvišja, po več res vročih tednih, pa 21°C.

 

 


naPOTki

198 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Z vinarji "Med divje", modra kri med vrtnicami in zobozdravnika med umetniškimi instalacijami

12.07.2020

Če boste v vročih poletnih dneh iskali osvežitev, vam v tokratnih NaPOTkih ponujamo nekaj zamisli za »hlajenje« v goriški statistični regiji: stare obokane vinske kleti in pot divjih užitnih rastlin v Vipavski dolini, grobnico Burbonov in starodavno knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici ter sprehod skozi gozd oz. Park Pečno v Kanalu ob Soči, poln nenavadnih skulptur in umetniških instalacij.

Goriška regija: vas Slap pri Vipavi, Kostanjevica nad Novo Gorico, Park Pečno v Kanalu ob Soči

Ker marsikdo v poletnih dneh išče osvežitev, sem se odpravila iskat zamisli za »ohladitev« v goriški statistični regiji. Ta se razteza vse od Občine Bovec na skrajnem severozahodu države do občin Ajdovščina in Vipava, tudi Idrija in Cerkno sodita k tej statistični regiji. Vseh 13 občin je vredno obiskati, saj vas vsaj del poti spremlja hladna Soča, kar v iskanju osvežitve seveda ni odveč. Tudi slapov v goriški regiji ne manjka, prvega najdem že v Vipavski dolini. Slap pri Vipavi je sicer vas, a v bližini najdete nekaj pravih slapov. V vasi pa številne vinarje, iz ene od vinarskih družin je tudi Anja Žorž. Vinska klet Žorž je ena najstarejših v Vipavski dolini, na njenem dvorišču pa najstarejši kmečki vodnjak v Sloveniji z letnico 1696. Ko se z Anjo odpraviva na sprehod po vasi, najdeva še številne druge zanimive primere stavbarske dediščine. Na vaškem trgu je v 19. stoletju delovala prva sadjarska in kmetijska šola na Slovenskem, nedaleč stran od nje pa se začne učna tematska pot Med divje, namenjena spoznavanju užitnih divjih rastlin. Rastline ob poti so opisane na informativnih tablah.

»Recimo črna detelja: nabiramo jo skozi vso sezono, uporablja se v solatah, juhah, cvetove pražimo, sušeni so tudi za okras … Res informativno, marsikaj se naučite. Nabiranje pa ni dovoljeno, saj mora tudi nam kaj ostati!«

Seveda pa lahko kar nekaj teh rastlin poskusite v jedeh lokalnih gostincev.

»Priti v Gorico in ne iti na Kostanjevico, je kot iti v Rim in ne videti papeža!« je leta 1848 zapisal pater Chiaro Vascotti. Zato se iz Vipavske doline odpeljem na Kostanjevico nad Novo Gorico. 143 metrov visoka vzpetina je znana predvsem po frančiškanskem samostanu, ponuja pa tudi čudovit razgled tako na italijansko Gorico kot našo Novo Gorico. A ta ni glavni razlog za obisk Kostanjevice. Največ ljudi pritegne tamkajšnje »podzemlje«. Z Mirjam Brecelj, vodnico po samostanu, se skozi ozek hodnik sprehodiva do grobnice, kjer počiva pravi francoski kralj. Karl X. je bil po julijski revoluciji izgnan iz Francije, se v Pragi okužil s kolero in nato na povabilo grofa Coroninija leta 1836 prišel v Gorico. Zadnjih 17 dni življenja je skozi okno občudoval Kostanjevico in si želel biti tam tudi pokopan. In če je za turiste najbolj privlačna prav grobnica Burbonov, je za slovensko kulturo bolj pomembna samostanska knjižnica.

"V knjižnici je 11.500 knjig, pisanih v 25 jezikih. 30 je inkunabul – knjig, ki so bile natisnjene do leta 1500. Najbolj pomemben pa je originalen izvod prve slovenske slovnice Adama Bohoriča Zimske urice iz leta 1584."

Na svetu je ohranjenih le še 26 originalnih izvodov te knjige, poleg tega je kostanjeviški edini z lastnoročnim posvetilom avtorja, pojasni Brecljeva. In me za piko na i popelje na samostanski vrt, kjer se širi vonj rožmarina, sivke, oleandra in seveda vrtnic. Na Kostanjevici je namreč na ogled (in voh) druga največja zbirka vrtnic burbonk v Evropi.

Težko se poslovim od omamnih vonjav, a v Solkanu me čaka Toni Gomišček, novinar, publicist in odličen poznavalec goriške kulinarike. Pogovor začneza prav s samostansko jedjo. Na Kostanjevici so namreč nekoč pekli kostanjeviški presnic:

»To je neke vrste koncentrirana potica – manj testa in več nadeva. Za nadev so uporabili čokolado, orehe, pinjole … Več kot imaš, več daš!«

O enotni goriški kulinariki je sicer težko govoriti, saj regija zajema tako alpski kot mediteranski svet. Tako lahko tu poskusimo vse od idrijskih žlikrofov, čomp s skuto in frike iz severnega Posočja, do različnih frtalj, točev, kožnih klobas »cotechin«, različnih minešter in jedi z beluši v dolini … Omeniti je seveda treba še soško postrv in znameniti solkanski radič, znan tudi kot goriška vrtnica.

Na mojem krožniku pa se v času popoldanske malice znajde posladek, ki bi ga lahko povezala tudi z zjutraj obiskano potjo užitnih divjih rastlin. Primož Kožuh in njegova žena mi v Kanalu ob Soči postrežeta s cvetovi maslenic, polnjenimi s skuto in češnjevo marmelado. V naselju Pečno sta zakonca z društvom O.Z.O.N. uredila Park Pečno. To ni običajen park, raje gozd, v katerem se stikajo kultura, rekreacija, vzgoja in druženje ljudi. Prepreden je z gozdnimi potmi in poln različnih keramičnih in lesenih skulptur in umetniških instalacij. Dela članov Kluba keramikov Kanal in drugih umetnikov mimoidočim sprehajalcem ali gorskim kolesarjem marsikaj sporočajo.

"Skulpture belih ptic predstavljajo begunce, domačine, ki so morali ob začetku prve svetovne vojne zapustiti Kanal. Mali muzej smeti opozarja na to, da v življenju puščamo sledi, ki pa naj ne bodo le – smeti ..."

Vzpneva se po dobra dva kilometra dolgi krožni poti skozi park. Na vrhu naju poleg klopi za sprehajalce in kapelice za romarje pričaka še lep razgled na Kanal in kanalski most. Čas za vprašanje, kako se zobozdravniku – to je namreč poklic, ki ga opravlja Primož, sploh utrne zamisel, ki bi jo prej pripisala krajinskemu arhitektu ali umetniku, kiparju. »To je ljubezen do narave, umetnosti in gorskega kolesarstva,« kratko pojasni gostitelj, nato pa me odpelje še v spodnji del parka. Ta vas (tudi skozi 40 metrov dolg, več kot 100 let star kamnit podhod, ki je tu še iz časov, ko so Avstrijci gradili soško železniško progo) pripelje vse do obrežja Soče. Nova priložnost za osvežitev: povprečna temperatura Soče je v Kanalu 15, najvišja, po več res vročih tednih, pa 21°C.

 

 


08.08.2021

V Plesu "pleše" predvsem mlin

Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl.


01.08.2021

"Suša zato, ker je bil to edini kraj na suhem, nad jezerom"

Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino.


25.07.2021

Med flišem in apnencem je zasidrana Barka

V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.


18.07.2021

»Vedo, da sem Primorec. In mislijo, da če živim v Morskem, verjetno živim nekje pri morju.«

Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.


11.07.2021

“Če pride kdo k nam na letovanje, lahko pričakuje le “suho” morje”

In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.


04.07.2021

Gore in Dole

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


27.06.2021

Vas Otok - edini naseljeni otok pri nas

Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.


20.06.2021

Od vasi Anže mimo olimpijca na grad, potem skozi predor na železniško postajo

Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov.


13.06.2021

"Včasih je bila Biljana glavna vas v Brdih"

Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač.


06.06.2021

Zaradi hidroelektrarne so prebivalce preselili

Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!


30.05.2021

Od krofov in korantov do komponent za krmilne sisteme satelitov

Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.


23.05.2021

Bojanci, kraj, kjer že 500 let pišejo zgodovino trije priimki

Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.


16.05.2021

Benedikt v Slovenskih goricah: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"

Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek


09.05.2021

Miklavž in Marjeta na Dravskem polju

V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju.


02.05.2021

"Mirna se je, odkar se je odcepila od občine Trebnje, zelo razvila"

Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.


25.04.2021

»Imamo kaj za pokazat' in za videt'!«

Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.


18.04.2021

Gaj je "redek, negovan gozd"

V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!


11.04.2021

Vas, ki je na zemljevidu ne boste našli

Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.


04.04.2021

Zala

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


28.03.2021

Kraj in občina z ovtarjem, državno pomembno naravno vrednoto in tremi svetovnimi rekordi: pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenarta v Občini Lenart

Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.


Stran 8 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov