Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po kratkem decembrskem premoru nadaljujemo Napotke – serijo reportaž, v kateri obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž. Danes gremo v Jugovzhodno statistično regijo, ki jo sestavlja 21 občin. Ena izmed njih je Osilnica, ki ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in okoli 370 prebivalcev. V Deželo Petra Klepca se je odpravila Darja Pograjc.
Občina Osilnica ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in približno 370 prebivalcev
Še pred Kočevjem zavijem desno ter sledim smerokazom za Gotenico in Kočevsko reko. Med visokimi vrhovi dreves se na ovinkasto cesto prebije nekaj toplih sončnih žarkov. Ko zagledam lesenega Petra Klepca, ki v rokah drži smreko, vem, da sem blizu cilja. Strma reber ima 19 serpentin. Ustavim se pri osmi, kjer me že čaka Magi Žagar, vodnica Osilniške doline Dežele Petra Klepca. Takoj dokaže, da so odnosi z drugo stranjo meje dobri, saj priporoči ogled izvira reke Kolpe, ki je na hrvaški strani.
"Se pravi, moramo priti na drugo stran. Moramo narediti kakšna dva kilometra po hrvaški strani ob meji. Zraven vasice Hrvatsko pa se nahaja urejena pohodniška pot."
Tako Kolpa kot Čabranka sta primerni za rafting, supanje in ribištvo. Če bi radi spoznali življenje v dolini nekoč, se ustavite na domačiji Zajskih v vasi Bezgovica. Roman Janeš je na tej domačiji odraščal, pozneje se je odselil, zdaj pa se vrača in jo obnavlja. V skednju ima obsežno zbirko orodij, ki razkrivajo, kako so nekoč tukaj živeli.
"S kmetijstvom so se ukvarjali, drugega ni bilo dosti. Imeli so nekaj glav živine. Bogatejši so imeli konje, so bili furmani. Naši predniki so hodili vsepovsod, tudi v Francijo. Od tam so na primer prinesli te velike žage. Mi jim rečemo amerikanke."
O tem, kako je danes živeti v dolini ob Kolpi in Čabranki, razlaga Cvetka Vesel, članica Društva Osilniška dolina: "To je najlepši kraj na svetu! Imamo krasno naravo, kot Švica. Gorovje, bistro Kolpo in Čabranko, ki sta še vedno najmanj onesnaženi reki."
"Mi smo potomci Petra Klepca! Mi smo tako žilavi, kot je bil Peter Klepec. Tako fizično močni nismo, ampak drugače pa imamo nekaktere njegove gene."
Če bi le imeli več delovnih mest. Upe polagajo v turizem in še nedokončani dom za starejše občane.
Po kratkem decembrskem premoru nadaljujemo Napotke – serijo reportaž, v kateri obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž. Danes gremo v Jugovzhodno statistično regijo, ki jo sestavlja 21 občin. Ena izmed njih je Osilnica, ki ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in okoli 370 prebivalcev. V Deželo Petra Klepca se je odpravila Darja Pograjc.
Občina Osilnica ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in približno 370 prebivalcev
Še pred Kočevjem zavijem desno ter sledim smerokazom za Gotenico in Kočevsko reko. Med visokimi vrhovi dreves se na ovinkasto cesto prebije nekaj toplih sončnih žarkov. Ko zagledam lesenega Petra Klepca, ki v rokah drži smreko, vem, da sem blizu cilja. Strma reber ima 19 serpentin. Ustavim se pri osmi, kjer me že čaka Magi Žagar, vodnica Osilniške doline Dežele Petra Klepca. Takoj dokaže, da so odnosi z drugo stranjo meje dobri, saj priporoči ogled izvira reke Kolpe, ki je na hrvaški strani.
"Se pravi, moramo priti na drugo stran. Moramo narediti kakšna dva kilometra po hrvaški strani ob meji. Zraven vasice Hrvatsko pa se nahaja urejena pohodniška pot."
Tako Kolpa kot Čabranka sta primerni za rafting, supanje in ribištvo. Če bi radi spoznali življenje v dolini nekoč, se ustavite na domačiji Zajskih v vasi Bezgovica. Roman Janeš je na tej domačiji odraščal, pozneje se je odselil, zdaj pa se vrača in jo obnavlja. V skednju ima obsežno zbirko orodij, ki razkrivajo, kako so nekoč tukaj živeli.
"S kmetijstvom so se ukvarjali, drugega ni bilo dosti. Imeli so nekaj glav živine. Bogatejši so imeli konje, so bili furmani. Naši predniki so hodili vsepovsod, tudi v Francijo. Od tam so na primer prinesli te velike žage. Mi jim rečemo amerikanke."
O tem, kako je danes živeti v dolini ob Kolpi in Čabranki, razlaga Cvetka Vesel, članica Društva Osilniška dolina: "To je najlepši kraj na svetu! Imamo krasno naravo, kot Švica. Gorovje, bistro Kolpo in Čabranko, ki sta še vedno najmanj onesnaženi reki."
"Mi smo potomci Petra Klepca! Mi smo tako žilavi, kot je bil Peter Klepec. Tako fizično močni nismo, ampak drugače pa imamo nekaktere njegove gene."
Če bi le imeli več delovnih mest. Upe polagajo v turizem in še nedokončani dom za starejše občane.
Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.
Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe.
Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe.
Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.
Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec.
Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl.
Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.
Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.
5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?
NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah ….
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.
Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.
Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl.
Neveljaven email naslov
