Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite.
Foto: Tina Lamovšek
Benedikt v Slovenskih goricah združuje 13 naselij
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje trinajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno!
Za prvo srečanje sem dogovorjena v zgodnjih dopoldanskih urah. Skorajda smešno mi je, ko se zapeljem v Benedikt in me na krožišču pričakata še tabli za Lenarta in Sv. Ano. Kot da se odpravljam na obisk k prijateljem. A osredinimo se zdaj na Benedikta, ime je dobil – tako župan občine Benedikt Milan Repič – po svetniku: "Po svetem Benediktu, katerega nauk je 'Moli in delaj!'. Zato smo Benedičani pridni, marljivi in delovni. Vprašanje, kako verni smo, je pa za našega župnika," doda v smehu.
In v tem trenutku bom skočila k drugemu Benediktu. Benediktu Lavrihu, duhovniku jezuitu, ki živi skupnosti pri sv. Jakobu. Čeprav je pater Benedikt služboval skorajda po vsej Sloveniji, se mu je Benedikt zasidral globoko v srce. Pa ne samo zato, ker se sliši dobro, da je Benedikt v Benediktu.
"Že kot otrok sem se slikal pred tablo Benedikt in si po tihem zaželel, morda bom pa ta kraj tudi kdaj spoznal!"
Benedikt ponuja zgodovinske, arhitekturne in naravne znamenitosti. Kot drugod po Štajerski lahko tudi tu najdemo bogastvo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na tamkajšnjem območju gnezdi smrdokavra, ena izmed redkih in ogroženih ptic, ki si je tam našla domovanje, imajo različne vrste kukavic in pristno naravo. Omeniti je treba tudi projekt Ekomuzej Dolina miru , v okviru katerega so izpeljane različne poti: kmečka, kolesarska, naravoslovna učna poti.
Kdor bo raziskoval občino Benedikt, bo videl, da se ponaša s številnimi znamenji, križi in kapelicami. Kako to, sem vprašala Roka Šijanca, strokovnega sodelavca za turizem, šport in gospodarske javne službe na občini: "Na našem območju že od nekdaj prevladuje krščanstvo, na to povezanost so se odzvali tudi prebivalci."
Da nisem občine Benedikt spoznavala samo prek besed, ampak jo videla na svoje lastne oči, je poskrbel Zlatko Borak, ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt.Pove mi tudi o vinogradništvu v Benediktu. Tako so pri Svetih treh kraljih posadili cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. Potomko z mariborskega Lenta so poimenovali Čolnikova trta. Seveda pa še razčistimo, kdo je sploh bil Čolnik. Dominik Čolnik, rojen leta 1830. S potovanj po Evropi je domov prinesel številne rastline in semena, v začetku 60-ih let je tako imel na svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo sort vinske trte.
Ne glede na vse, kar si človek lahko ogleda v Benediktu, pa pater Benedikt pravi, da destinacijo naredijo – ljudje. In - tako Zlatko Borak - v Benediktu imajo pregovor: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite.
Foto: Tina Lamovšek
Benedikt v Slovenskih goricah združuje 13 naselij
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje trinajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno!
Za prvo srečanje sem dogovorjena v zgodnjih dopoldanskih urah. Skorajda smešno mi je, ko se zapeljem v Benedikt in me na krožišču pričakata še tabli za Lenarta in Sv. Ano. Kot da se odpravljam na obisk k prijateljem. A osredinimo se zdaj na Benedikta, ime je dobil – tako župan občine Benedikt Milan Repič – po svetniku: "Po svetem Benediktu, katerega nauk je 'Moli in delaj!'. Zato smo Benedičani pridni, marljivi in delovni. Vprašanje, kako verni smo, je pa za našega župnika," doda v smehu.
In v tem trenutku bom skočila k drugemu Benediktu. Benediktu Lavrihu, duhovniku jezuitu, ki živi skupnosti pri sv. Jakobu. Čeprav je pater Benedikt služboval skorajda po vsej Sloveniji, se mu je Benedikt zasidral globoko v srce. Pa ne samo zato, ker se sliši dobro, da je Benedikt v Benediktu.
"Že kot otrok sem se slikal pred tablo Benedikt in si po tihem zaželel, morda bom pa ta kraj tudi kdaj spoznal!"
Benedikt ponuja zgodovinske, arhitekturne in naravne znamenitosti. Kot drugod po Štajerski lahko tudi tu najdemo bogastvo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na tamkajšnjem območju gnezdi smrdokavra, ena izmed redkih in ogroženih ptic, ki si je tam našla domovanje, imajo različne vrste kukavic in pristno naravo. Omeniti je treba tudi projekt Ekomuzej Dolina miru , v okviru katerega so izpeljane različne poti: kmečka, kolesarska, naravoslovna učna poti.
Kdor bo raziskoval občino Benedikt, bo videl, da se ponaša s številnimi znamenji, križi in kapelicami. Kako to, sem vprašala Roka Šijanca, strokovnega sodelavca za turizem, šport in gospodarske javne službe na občini: "Na našem območju že od nekdaj prevladuje krščanstvo, na to povezanost so se odzvali tudi prebivalci."
Da nisem občine Benedikt spoznavala samo prek besed, ampak jo videla na svoje lastne oči, je poskrbel Zlatko Borak, ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt.Pove mi tudi o vinogradništvu v Benediktu. Tako so pri Svetih treh kraljih posadili cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. Potomko z mariborskega Lenta so poimenovali Čolnikova trta. Seveda pa še razčistimo, kdo je sploh bil Čolnik. Dominik Čolnik, rojen leta 1830. S potovanj po Evropi je domov prinesel številne rastline in semena, v začetku 60-ih let je tako imel na svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo sort vinske trte.
Ne glede na vse, kar si človek lahko ogleda v Benediktu, pa pater Benedikt pravi, da destinacijo naredijo – ljudje. In - tako Zlatko Borak - v Benediktu imajo pregovor: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"
Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino.
V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.
Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.
In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.
Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov.
Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač.
Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!
Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.
Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.
V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju.
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.
Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.
V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.
Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.
384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.
Neveljaven email naslov
