Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvojno raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki deluje v okviru pedagoškega inštituta v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco z naslovom Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti.
“Program se je v Sloveniji začel uvajati v letu 1995 v 7 slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Danes se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Izobraževalne, svetovalne, založniške in druge dejavnosti v okviru programa, in izvajanje različnih razvojno-raziskovalnih projektov, je usmerjeno v zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke v zgodnjem otroštvu in spreminjanje in zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v tem obdobju. Prizadevamo si za spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na najranljivejših skupinah otrok in njihovih staršev, kamor sodijo tudi romski otroci. Več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev je združenih v mrežo vrtcev in osnovnih šol. Temeljni poudarek metodologije Korak za korakom, je na otroka osredinjen pristop. Strokovne delavke, ki implementirajo program v prakso, delajo na ISSA pedagoških načelih kakovosti, v sklopu katerih dajejo poseben poudarek povezovanju oziroma sodelovanju z družinami in širšo lokalno skupnostjo.” Petra Zgonec, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Pomemben jubilej programa Korak za korakom, bodo konec novembra obeležili z mednarodno konferenco Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Namen konference je identifikacija in predstavitev ključnih premikov na področju zagotavljanja kakovosti in enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju od rojstva do 10. leta starosti v zadnjih 20-ih letih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, raziskovalci, oblikovalci politik ali druga zainteresirana javnost, ki bi želeli na konferenci aktivno sodelovati s predstavitvijo prispevkov, morajo do 5.6.2015 izpolniti spletni obrazec za oddajo prispevka. Na konferenco bodo povabljeni tudi pomembni predstavniki romske skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju mreže REYN. Več informacij glede projekta in konference, si lahko pogledate na spletni strani programa Korak za korakom (www.korakzakorakom.si).
“V vseh naših projektih, ki zadevajo romsko populacijo se osredotočamo na povezovanje z romsko in širšo lokalno skupnostjo. Tudi projekt Zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem, ki trenutno poteka, daje velik poudarek dejavnostim, ki temeljijo na povezovanju ne samo z romsko skupnostjo, ampak tudi s širšo lokalno skupnostjo. V okviru konference bo potekala uradna otvoritev mreže REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Mrežo REYN Slovenija smo ustanovili že aprila 2013, mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev je priložnost, da mreža pridobi na prepoznavnosti. Na konferenci bo prisoten idejni vodja mreže REYN, dr. Adrian Marsh. Eden od ključnih premikov na tem področju je, da je vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo v zadnjih letih skoraj 80 %, medtem ko to za romske otroke ne moremo reči. Vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe je še vedno zelo velik izziv. Večina romskih staršev se težko odloči vključiti svoje otroke v vrtec, predvsem zaradi strahu pred vzgojno-izobraževalno institucijo. Tega izziva se lotevamo tako, da v okviru projektov, ki so namenjeni romskih otrokom in njihovih staršem, v samih naseljih in vrtcih izvajamo delavnice, ki bodo pomembno prispevale k večji vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe.” Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je v sklopu delovnega obiska v Murski Soboti, obiskala tudi Zvezo Romov Slovenije in si ogledala prostore Romskega informativnega centra in Radia Romic. Z njo smo se pogovarjali tudi o projektih za Rome, ki jih vsako leto razpisuje ministrstvo. Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu, smo z najmlajšimi obiskali Evropski muzej Romske kulture in zgodovine. Sonja Horvat nam je o predstavila zaključke kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov.
849 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Razvojno raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki deluje v okviru pedagoškega inštituta v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco z naslovom Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti.
“Program se je v Sloveniji začel uvajati v letu 1995 v 7 slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Danes se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Izobraževalne, svetovalne, založniške in druge dejavnosti v okviru programa, in izvajanje različnih razvojno-raziskovalnih projektov, je usmerjeno v zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke v zgodnjem otroštvu in spreminjanje in zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v tem obdobju. Prizadevamo si za spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na najranljivejših skupinah otrok in njihovih staršev, kamor sodijo tudi romski otroci. Več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev je združenih v mrežo vrtcev in osnovnih šol. Temeljni poudarek metodologije Korak za korakom, je na otroka osredinjen pristop. Strokovne delavke, ki implementirajo program v prakso, delajo na ISSA pedagoških načelih kakovosti, v sklopu katerih dajejo poseben poudarek povezovanju oziroma sodelovanju z družinami in širšo lokalno skupnostjo.” Petra Zgonec, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Pomemben jubilej programa Korak za korakom, bodo konec novembra obeležili z mednarodno konferenco Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Namen konference je identifikacija in predstavitev ključnih premikov na področju zagotavljanja kakovosti in enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju od rojstva do 10. leta starosti v zadnjih 20-ih letih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, raziskovalci, oblikovalci politik ali druga zainteresirana javnost, ki bi želeli na konferenci aktivno sodelovati s predstavitvijo prispevkov, morajo do 5.6.2015 izpolniti spletni obrazec za oddajo prispevka. Na konferenco bodo povabljeni tudi pomembni predstavniki romske skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju mreže REYN. Več informacij glede projekta in konference, si lahko pogledate na spletni strani programa Korak za korakom (www.korakzakorakom.si).
“V vseh naših projektih, ki zadevajo romsko populacijo se osredotočamo na povezovanje z romsko in širšo lokalno skupnostjo. Tudi projekt Zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem, ki trenutno poteka, daje velik poudarek dejavnostim, ki temeljijo na povezovanju ne samo z romsko skupnostjo, ampak tudi s širšo lokalno skupnostjo. V okviru konference bo potekala uradna otvoritev mreže REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Mrežo REYN Slovenija smo ustanovili že aprila 2013, mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev je priložnost, da mreža pridobi na prepoznavnosti. Na konferenci bo prisoten idejni vodja mreže REYN, dr. Adrian Marsh. Eden od ključnih premikov na tem področju je, da je vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo v zadnjih letih skoraj 80 %, medtem ko to za romske otroke ne moremo reči. Vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe je še vedno zelo velik izziv. Večina romskih staršev se težko odloči vključiti svoje otroke v vrtec, predvsem zaradi strahu pred vzgojno-izobraževalno institucijo. Tega izziva se lotevamo tako, da v okviru projektov, ki so namenjeni romskih otrokom in njihovih staršem, v samih naseljih in vrtcih izvajamo delavnice, ki bodo pomembno prispevale k večji vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe.” Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je v sklopu delovnega obiska v Murski Soboti, obiskala tudi Zvezo Romov Slovenije in si ogledala prostore Romskega informativnega centra in Radia Romic. Z njo smo se pogovarjali tudi o projektih za Rome, ki jih vsako leto razpisuje ministrstvo. Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu, smo z najmlajšimi obiskali Evropski muzej Romske kulture in zgodovine. Sonja Horvat nam je o predstavila zaključke kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov.
Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.
Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.
V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.
V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.
Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.
Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.
Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.
Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.
Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.
Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš posnela v Barceloni. Ob svetovnem dnevu Romov pa se je v Sloveniji zvrstilo lepo število prireditev. Tokrat prinašamo utrinke z osrednje prireditve v Murski Soboti in prireditve v Mariboru.
Poteka triletni raziskovalni projekt Romski glasbeniki v Sloveniji: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije, ki raziskuje in preučuje romske glasbenike in njihove glasbene prakse tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Prinašamo zanimive informacije o romskih glasbenikih nekoč, dokopali smo se tudi do arhivskih posnetkov z enega od njihovih nastopov. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Za glasove na domačem delu se potegujejo zasedba Gugutke s skladbo Turskih Beach in Arben Avdula s skladbo So acilo tar mo sastipe. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo The sound of love v izvedbi Isa Mashine A toita' las flores de mayo, ki jo prispeva Estrella Morente.
Kljub številnih programom in ukrepom na področju vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji številni izzivi ostajajo. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo, saj so še vedno zaposleni na delovnem mestu spremljevalca gibalno oviranih oseb. Premiki v izobraževanju se kažejo v okoljih, kjer so otroci vključeni v programe predšolske vzgoje. Zavili bomo še v Kočevje, kjer smo preverili, v katere izobraževalne programe se vključujejo odrasli Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika, ki bo tokrat posvečena mednarodnemu dnevu poezije.
V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.
Na zaključni konferenci mednarodnega projekta Help to Opportuinities (H2O) so predstavili projektne rezultate in raven zdravstvene pismenosti v 8 državah Evrope. Tekom raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so ugotovili, da je veliko pripadnikov romske skupnosti še vedno diskriminiranih pri dostopu do zdravstvenih storitev. Združenje Epeka je predstavilo poročilo o odpravi ovir za Rome pri uveljavljanju njihovih pravic v primerih diskriminacije. Izvedli so širšo raziskavo, v Sloveniji jo je izvedla Melisa Gutmman, drugače magistrica socialnega dela. V raziskavo je vključila 40 posameznikov Romov, ki so se v preteklosti že srečali z diskriminacijo. Mesec marec je mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, tretjemu najpogostejšemu raku pri ženskah in četrtemu pri moških. Pogovarjali smo se z Martinom Ranflom, dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.
Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.
Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.
Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?
V Ljubljani smo obiskali zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, Miho Lobnika, ki je letos zagnal tudi vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. V sklopu kampanje so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbi Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter Čisti računi Boštjana Pertinača. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo orkester Džambo Aguševi s skladbo Kucheka Bum Bum in zasedba Mascarimi s skladbo La Barca Di Roma.
Neveljaven email naslov