Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?
Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.
»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.
Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.
Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.
Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.
Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.
Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.
Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.
845 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?
Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.
»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.
Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.
Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.
Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.
Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.
Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.
Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Večino poti bomo tokrat prevozili po Dolenjski in Beli krajini. Najprej se bomo odpravili na posvet o vključevanju Romov v občini Šentjernej, kjer v petih naseljih živi okoli 300 Romov. Eno izmed rešitev za boljše vključevanje občina vidi v zaposlovanju. Obiskali smo še romsko zeliščarsko društvo Romanco, ki skrbi za ohranjanje tradicije in znanja o zeliščih starejših Romov, ter zavili do večnamenskega romskega centra Kerinov Grm. Ob mednarodnem dnevu muzejev pa smo si ogledali še stalno razstavo evropskega romskega muzeja v Murski Soboti.
Umetniško ustvarjanje in izražanje skozi kulturo je le eden od načinov, kako lahko zrušimo še kakšen predsodek ali stereotip do Romov. Še večji korak naprej pa naredimo, če eno teh veščin naučimo in prenesemo na najmlajše. Profesionalna igralka, Vesna Anđelković počne ravno to. Že kar nekaj let skozi igro, delavnice in ustvarjanje veščine izražanja in komunikacije prenaša na otroke iz več romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. Z gostjo bomo v tokratnih Naših poteh zakorakali v svet Romov tudi skozi poezijo, ki so jo skupaj z njo ustvarili udeleženci iz naselja Vejar.
Naše poti nas ta ponedeljek vodijo v Maribor. Obiskali smo osnovno šolo Janka Padežnika, ki kot ena redkih osnovnih šol v Sloveniji ponuja številne programe in dejavnosti, povezane z Romi in romsko kulturo. Med drugim ponujajo obvezni izbirni predmet romske kulture, skozi poskusni projekt ohranjajo romski jezik ter učencem pomagajo negovati njihove skrite talente in interese. Most med starši in šolo pa že vrsto let predstavlja tudi delo romskega pomočnika, ki je septembra postalo tudi sistematizirano delovno mesto. Njihovo delo je predhodno zagotavljal projekt Skupaj za znanje, ki je zdaj v svojem nadaljevanju v ospredje postavilo predvsem kakovost dela z romskimi učenci.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, bomo v tokratnih Naših poteh zbrali pomembnejše dogodke in obeležja. Med drugim prinašamo krajšo reportažo z osrednje prireditve v Murski Soboti, kjer smo se o položaju in izzivih romske skupnosti pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem in na kateri je predsednik države, Borut Pahor, podelil dve posebni zahvali predsednika Republike Slovenije. Obiskali smo še posebno obeležje v Mariboru, kjer so praznični dan namenili Rominjam, ustavili se bomo še na okrogli mizi, na kateri sta dijaški skupnosti iz Lendave in Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod naslovili izziv izobraževanja in zaposlovanja Romov. V novem mestu pa je stekel nov program društva Romano veseli, ki naslavlja preprečevanje zlorab drog med mladimi Romi na Dolenjskem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Na zadnji ponedeljek v mesecu bomo najprej zavili v Mursko Soboto, od koder prinašamo zanimivo zgodbo ob materinskem dnevu ter čestitke ob jubilejni, tristoti oddaji sestrske romske oddaje na televiziji Slovenija, So vakeres – kaj govoriš. Prisluhnili bomo še pogovoru z višjim policijskim inšpektorjem, mag. Aleksandrom Podgrajškom s Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji o delu v večkulturnem okolju in Romi. Ob koncu pa sledi še rubrika romskega jezika, Samanta Baranja se bo o pomenu jezika tokrat pogovarjala s strokovno delavko, Lili Vučič, ki deluje v sklopu projekta Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Tokratne Naše poti bodo zazvenele v stilu manouche jazza in gipsy swinga. Prisluhnili bomo pogovoru s primorskim kitaristom, Teom Collorijem, ki se je omenjenih zvrsti pred nekaj leti lotil z zasedbo Momento Cigano. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli ćetrti album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov