Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?
Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.
»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.
Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.
Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.
Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.
Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.
Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.
Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.
845 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?
Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.
»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.
Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.
Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.
Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.
Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.
Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.
Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti nas sredi decembra vodijo v Severno Makedonijo. V Šuto Orizari - Šutko bomo podali v spremstvu dveh gostij. V studiu v Lendavi bosta vtise nekajdnevnega obiska v Šutki z nami delili predstavnica v občinskem svetu v Lendavi, Nataša Horvat in strokovna delavka na lendavski ljudski univerzi, Laura Kovač. Prvi prebivalci so se na območje nekdanjega smetišča (šuto) in polj (orizari), naselili po potresu leta 1963. Iz popisa prebivalstva leta 2002 bi naj samo v tej občini živelo okoli 20 tisoč prebivalcev, v samem naselju oziroma soseščini z enakim imenom pa še dodatnih 15 tisoč ljudi, velika večina teh je pripadnikov romske skupnosti in sicer iz skupine Romov Arlije. Danes je verjetno to število še višje. Seveda pa se bomo na pot podali tudi v spremstvu glasbe, med drugim tudi iz Šutke.
Rojstnodnevni koncert Naših poti: Orkestar Džambo Aguševi. Orkestar Džambo Aguševi, festival Druga godba, Narodni dom, Maribor, 24. septembra 2021.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika, 5. novembra, pri Zvezi Romov Slovenije vedno znova opozarjajo o pomembnosti ohranjanja romskega jezika. Ta je za ohranjanje romske identitete izjemno pomemben, zato mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Nevarnost za njegovo izginjanje pri zvezi vidijo v tem, da ga mnogi Romi ne uporabljajo in se tako prilagajo jeziku okolja. Spregovorili bomo tudi o mitih in resnicah glede otrok, katerih materni jezik ni slovenski. Prinašamo pa še nekaj zanimivih dejstev ter statistik o tem koliko narečij romskega jezika najdemo v svetu in koliko v Sloveniji.
V minulih letih smo v Naših poteh že kar dobro raziskali šege in navade nekaterih Romov v Sloveniji, ki jih še dandanes ohranjajo ob dnevu spomina na mrtve. Tokrat smo se ob 1. novembru pogovarjali z Marijo Baranja, ki ustvarja tako cvetlične kakor tudi suhe aranžmaje in ostalo dekoracijo za različne priložnosti, ki jih nato prodaja v tujini. Sprehodili se bomo tudi skozi tri naselja v Prekmurju in preverili kaj se na ta dan znajde na praznični mizi pri Romih. Prinašamo pa še informacije s srečanja v Črnomlju, kjer so naslovili izzive in možnosti izobraževanja tamkajšnjih Romov. Prvi ponedeljek v mesecu bo znova čas za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Lačhi rat zasedbe Romano Glauso ter Ciganica v belom v izvedbi Male mestne muzike. Na tujem delu se za glasove potegujeta Čhave Romane.CZ skladbo Vičinav me le Romen ter Marina Heredia z Mil Colores.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocojšnja oddaja prinaša zgodbi dveh posameznikov iz popolnoma drugačnih svetov, ki delujeta z enakim ciljem – rušiti predsodke in stereotipe do romske skupnosti. Prvi, ki ga bomo pobliže spoznali, to počne bolj na humoren način. Andrej Šarkezi iz Pušče je verjetno eden prvih, če ne celo prvi romski komik pri nas. Izkušnjam iz svojega življenja doda pozitivno in hecno anekdoto, ter tako občinstvu predstavlja življenje v romskem naselju. V največji krajevni romski skupnosti pri Murski Soboti z družino živi zadnja štiri leta. Ker je po naravi že, kot pravi sam, tak »dobrovoljček« se je v vlogi komika znašel že velikokrat. Pisanja in zapisovanja šal na svoj in račun svojega porekla pa se je bolj resno lotil šele v času službovanja v slovenski vojski. Druga zgodba prihaja iz jugovzhoda države. Spoznali bomo Moniko Ferenčak, ki že leta deluje v romskih naseljih v občini Brežice ter pomaga tamkajšnjim otrokom in njihovim staršem. Je članica krajevnega sveta Cerklje ob Krki in članica komisije za spremljanje romskega položaja v občini Brežice. Ker se čuti povezano z Romi in pozna njihovo življenje se je odločila, da jim pomaga tudi na terenu v romskem naselju Gazice in v naselju Krušče kjer deluje kot prostovoljka. Prinašamo še novico iz največje romske krajevne skupnosti pri nas, Pušče. Na pot pa se tudi tokrat ne bomo podali brez odlične glasbe po izboru glasbenega urednika, Petra Barbariča. Na pot krenemo takoj po poročilih ob 21. uri.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov