Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. januarja umetnica dopolnjuje osemdeset let
Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj je napisala več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mišima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi predvsem dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala slovensko kulturo. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.
729 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
22. januarja umetnica dopolnjuje osemdeset let
Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj je napisala več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mišima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi predvsem dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala slovensko kulturo. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Tokratno oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo namenili pesniku, pevcu, novinarju in publicistu Esadu Babačiću, ki je letos poleti dopolnil petdeset let, a ne le to: spomladi je izdal knjigo pesmi z naslovom Kitula, zdaj piše roman, tik pred izidom je tudi prvi pravi samostojni album pankovske zasedbe Via ofenziva, h kateremu je Babačić prispeval glas in kot nož ostra besedila. Oddaja prinaša prav posebno premiero: prvič na slovenskih radijskih valovih bomo slišali naslovno pesem z albuma Bele rože. Z Esadom Babačićem se pogovarja Urban Tarman.
Bernarda Fink je ena najvidnejših vokalnih interpretk na koncertnem in opernem področju. Rodila se je na današnji dan leta 1955 v Buenos Airesu slovenskim staršem. V Buenos Airesu je tudi doštudirala, zdaj živi v Evropi. Bernarda Fink je nastopala z najbolj priznanimi svetovnimi orkestri in dobila najprestižnejše nagrade, na primer nagrado Prešernovega sklada, avstrijski častni križ, Tischlerjevo nagrado. Ob zaključenem šestem desetletju objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor z Bernardo Fink, ki ga je ob prejemu nagrade Prešernovega sklada posnela Vesna Istenič.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Pred natanko tednom dni je dopolnil 70 let pesnik Andrej Brvar. Svojo pesniško pot je začel v šestdesetih letih z revijalnimi objavami in leta 1969 izdal pesniški prvenec Slikanica. Pozneje je sledilo še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Že z naslovom prve zbirke je nakazal, da njegov pesniški svet sestavljajo posamezne podobe in vse do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Andrej Brvar je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pesnikovemu razmišljanju o sebi, svojem življenju in ustvarjanju. Leta 1998 ga je posnela Vida Curk.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo tokrat naš gost Janez Korošin, fotograf, ki v domačem kulturnem prostoru velja za pripadnika klasične fotografije oz tako imenovanega »črnega realizma«. Svoje delovanje je začel sredi šestdesetih let kot pripadnik napredne linije ustvarjalcev, delujočih pod okriljem fotokluba Ljubljana in kasneje fotogrupe Šolt. Trenutno je v Cankarjevem domu na ogled pregledna razstava njegovih del nastalih v več kot pol stoletja dolgem ustvarjanju, za katero je prejel vrsto priznanj in nagrad. Z njim se bo o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Damijan Stepančič je danes eden najprepoznavnejših slovenskih ilustratorjev. Od leta 1999, ko je na Bienalu ilustracije prejel nagrado za izvirne zamisli, je ilustriral čez 50 knjig. Od leta 2000 do danes je prejel Smrekarjevo plaketo, Levstikovo nagrado, doživel uvrstitev na častno listo IBBY. Prejel je tudi priznanje za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo za ilustracije pesniške zbirke Saše Vegri Naročje kamenčkov in priznanje za najboljšo slovensko poučno knjigo Kako so videli svet. Dvakrat je prejel nagradi Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Ilustratorja Damijana Stepančiča je pred mikrofon povabila Simona Kopinšek.
Andrej E. Skubic je za svoj roman Samo pridi domov dobil že tretjega kresnika za najboljši roman. Pisatelja in prevajalca bomo slišali v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, pripovedoval bo o začetkih profesionalne poti, pa o vseh dosedanjih romanih, tudi o najnovejšem, seveda. Pred mikrofon ga je povabil Marko Golja.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Boris A. Novak, pesnik in dramatik, je dobil Župančičevo nagrado za prvo knjigo načrtovanega tridelnega epa Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja. »Prva, zajetna, knjiga velikega epa izpisuje, kar je pesnik s svojim obsežnim dosedanjim umetniškim opusom bil in kar še bo.« O svojem pesnjenju nasploh, pa tudi o nagrajeni knjigi bo Boris A. Novak pripovedoval Vladu Motnikarju v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Štirinajstega maja je minilo 80 let od rojstva Rudija Šeliga; bil je pisatelj, dramatik, esejist in politik. Rodil se je na Sušaku pri Reki, na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz filozofije in psihologije. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik revije Problemi in knjižne zbirke Znamenja. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je konec osemdesetih in na začetku devetdesetih pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi. Napisal je vrsto dram in proznih del, med njimi daljšo pripoved Triptih Agate Schwarzkobler leta 1968 ter roman Izgubljeni sveženj leta 2002. Rudi Šeligo je umrl januarja 2004. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete zapisu, v katerem se je Rudi Šeligo leta 1988 vrnil v svoje otroštvo in k mladostnim spominom, k podobam, ki so ga življenjsko in umetniško oblikovale.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Pred dnevi je dopolnil 90 let slikar Vladimir Makuc. Rodil se je v Solkanu pri Novi Gorici, leta 1954 je diplomiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in pozneje tam končal tudi restavratorsko specialko. Uveljavil se je kot odličen grafik, ustvaril je tudi številne slike, nekaj opusov malih plastik, ukvarjal se je s knjižno opremo, tapiserijami in akvarelom. V ljubljanski Galeriji Kresija bo do 10. junija na ogled razstava njegovih likovnih del z naslovom Pokrajina s slikarjem, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. Ob Makučevi devetdesetletnici pa so ta mesec v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavljena tri njegova dela po izboru Milčka Komelja. Z Vladimirjem Makucem se je konec devetdesetih za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Vida Curk.
Neveljaven email naslov