Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Filip Robar Dorin: "Dno je kot magnet, kjer hočeš preizkusiti in videti, kaj je v tebi."

25.11.2023

Umrl je Filip Robar Dorin. Bil je vsestranski filmski ustvarjalec – režiser, scenarist, scenograf, kostumograf in montažer, bil je snemalec zvoka in direktor fotografije. Ustvaril je več kot 30 dokumentarnih in igranih filmov, več kot 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter deset celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je leta 2019 prejel Prešernovo nagrado, pred tem pa med drugim leta 2010 nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, leta 2018 pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Leta 2008 je Filipa Robarja Dorina pred mikrofon povabil Marko Golja. Foto: FSF


Naši umetniki pred mikrofonom

712 epizod


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Filip Robar Dorin: "Dno je kot magnet, kjer hočeš preizkusiti in videti, kaj je v tebi."

25.11.2023

Umrl je Filip Robar Dorin. Bil je vsestranski filmski ustvarjalec – režiser, scenarist, scenograf, kostumograf in montažer, bil je snemalec zvoka in direktor fotografije. Ustvaril je več kot 30 dokumentarnih in igranih filmov, več kot 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter deset celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je leta 2019 prejel Prešernovo nagrado, pred tem pa med drugim leta 2010 nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, leta 2018 pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Leta 2008 je Filipa Robarja Dorina pred mikrofon povabil Marko Golja. Foto: FSF


24.02.2024

Mezzosopranistka Nuška Drašček, dobitnica nagrade Prešernovega sklada

Na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu je nagrado Prešernovega sklada prejela operna in koncertna solistka, mezzosopranistka Nuška Drašček, in sicer za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih. V pogovoru umetnica pripoveduje, v kakšnih vlogah se najbolje počuti, podrobno opiše tudi sam potek postavitve opere od začetka do odrske uprizoritve, na začetku pogovora pa je povedala tudi, kaj ji prejeta nagrada pomeni. Z Nuško Drašček se pogovarja Alma Kužel.


17.02.2024

Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Pesnica Miljana Cunta je na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu na večer pred kulturnim praznikom dobila nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekoč smo zašli, zdaj se vračamo. Izšla je lani pri Slovenski matici. To je že četrta pesniška zbirka Miljane Cunta, ki je sicer tudi prevajalka, esejistka, urednica, udeleženka domačih in tujih pesniških festivalov in prejemnica naslova »vitezinja poezije« za leto 2022. Nada Šumi je v utemeljitvi nagrade zapisala: »Poezija Miljane Cunta nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutkov, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta.« Miljano Cunta je v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom povabil Vlado Motnikar. Tehnična izvedba: Vojko Kokot


10.02.2024

Erika Vouk, prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo

Pesnica in prevajalka Erika Vouk se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisala na študij psihologije in filozofije v Ljubljani. Leta 1980 se je zaposlila v Mariborski knjižnici. Takrat je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz, kar je v njej prebudilo umetniško žilico, ki jo je razvijala že kot gimnazijka. Po letih ustvarjalnega premora pa je ponovno začela pisati in leta 1984 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bela Evridika. Njen pesniški opus obsega deset pesniških zbirk za odrasle. Čeprav vse življenje živi v Mariboru, išče navdih v mediteranskem prostoru. Ob pesniških zbirkah za odrasle je izdala tudi pesniško zbirko za otroke. Ob literarnem ustvarjanju je pomembno tudi njeno prevajalsko delo. Potem ko je za Pandurjevo uprizoritev Fausta prevedla nekaj odlomkov drugega dela Fausta, je v naslednjih sedmih letih prevedla vseh 7499 verzov drugega dela Goethejeve mojstrovine. Z Eriko Vouk se je leta 2001 pogovarjala Vida Curk.


03.02.2024

Dr. Henrik Neubauer, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo

Niz pogovorov s Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada se začenja z dr. Henrikom Neubauerjem. Vsestranski ustvarjalec: baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog, je letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, jo prejme »zaradi mnogih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru«. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in vrsto let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 40 knjig in približno 600 strokovnih člankov. Z umetnikom se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Foto: BoBo


27.01.2024

Mladen Stropnik: "Kaj pa, če umetnost ne more razumeti ideje?"

Mladen Stropnik je v slovenski in mednarodni umetniški prostor vstopil po letu 2001, ko je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski ALUO in bil del podiplomske ERAZMUS izmenjave na münchenski akademiji - smer video. Uveljavil se je kot konceptualni umetnik, ki deluje na presečišču slike, risbe, grafike in novejše intermedijske umetnosti. Od srede preteklega leta je Stropnik svoje delo predstavil na treh razstavah, preko katerih je ponudil pogled v tri stebre svojega ustvarjanja. Četrto razstavo in s tem četrti steber svojega dela bo prikazal maja v Mestni galeriji v Ljubljani, ta trenutek pa vse do 8. februarja je izbor njegovih del na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Z umetnikom se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.


19.01.2024

Tomaž Grom, glasbenik in filmar: »Jaz se s filmom učim in film se z mano uči, kako se bo odvijal«

Tomaž Grom je kontrabasist, improvizator, skladatelj, umetniški vodja Zavoda Sploh, ki je skozi leta s koncertnimi cikli, delavnicami o glasbeni improvizaciji, z intermedijskimi cikli in povezovanjem s skladatelji in interpreti sodobne komponirane glasbe postal močno gonilo domače glasbene scene. Grom pa se je v zadnjih letih razvil tudi kot filmski ustvarjalec in ena od pobud za povabilo v oddajo je bil celovečerni film Ne misli, da bo kdaj mimo, prejemnik velike nagrade 26. Festivala slovenskega filma 2023.


13.01.2024

Zvone Šedlbauer, gledališki režiser: "Verjeli smo v moč Teatra (z veliko začetnico)."

Režiser Zvone Šedlbauer se je rodil 7. januarja 1944 v Ljubljani. Študiral je na AGRFT v Ljubljani in se izpopolnjeval v tujini, tudi v ZDA. Od sredine šestdesetih do preloma stoletja je ustvaril okrog 150 odmevnih, pogosto izvrstnih predstav v tako rekoč vseh slovenskih gledališčih; bil je med ustanovitelji gledališča Glej, nekatera gledališča je tudi vodil. Bil je profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, uveljavil se je tudi kot radijski režiser. Z oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se bomo vrnili v leto 1986, ko je Zvone Šedlbauer o sebi pripovedoval v radijskem studiu – in se pokazal kot kritičen premišljevalec o gledališču; marsikatera njegova misel spodbuja k premisleku tudi danes.


06.01.2024

Lutkar, režiser, animator Črt Škodlar: "Mislim, da moramo iti skozi življenje veseli."

Črt Škodlar se je rodil leta 1934 v Smledniku, študiral je umetnostno zgodovino in režijo. Najprej je v lutkovnem gledališču delal kot animator, pozneje kot režiser. Na začetku šestdesetih je prevzel lutkovni oddelek na televiziji, kjer je sodeloval tudi pri drugih oddajah. Ustvaril je vrsto filmov – tudi prvi slovenski celovečerni lutkovni film Zvezdica Zaspanka. Z režiserjem Črtom Škodlarjem se je o njegovem življenju in delu pred leti pogovarjala Ingrid Kovač Brus.


30.12.2023

Štefka Drolc "Z vlogo Francke v filmu Na klancu sem se dobesedno zlila."

22. decembra je minilo sto let odkar se je v Ponikvi rodila Štefka Drolc, ena naših največjih dramskih in filmskih igralk. Najprej je bila del igralskega ansambla SNG Maribor, potem je šla v Stalno slovensko gledališče v Trstu, od leta 1960 je bila članica ljubljanske Drame. Njeno ime povezujemo z začetki slovenskega filma, pa naj omenimo vsaj vlogo Francke iz filma Na klancu. Za svoje ustvarjanje je prejela vse največje nagrade, tudi Prešernovo, pa Borštnikov prstan in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2003, ko je pripravljala premiero v ljubljanski Drami, jo je Tadeja Krečič povabila v studio in Štefka Drolc je spregovorila o svojih igralskih začetkih že iz otroštva, pa tudi o izkušnjah zrele, izoblikovane igralke. Izjemno pričevanje izjemne umetnice.


23.12.2023

Mateja Pucko, dramska igralka: "Čar gledališča je, da ljudi emotivno premakne."

Dramska igralka Mateja Pucko je članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Severjevo nagrado je dobila za celotni opus igralskih stvaritev, posebej pa so omenjene vloge zadnjih treh let v igrah: Farma Orwell, Dogodek v mestu Gogi in To noč sem jo videl. V obrazložitvi nagrade je zapisano: »Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz – na videz nasprotujoče paradoksalnih – občutij, vtisov in učinkov. Kot igralka je načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najbolj ranljiva, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna, ne glede na režijski format ali uprizoritveni koncept.« Z Matejo Pucko se pogovarja Brigita Mohorič.


16.12.2023

Zora Stančič, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo

Zora Stančič je prejela nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo, ki je namenjena ustvarjalcem, članom Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko vizualno umetnost. V utemeljitvi nagrade beremo, da jo Zora Stančič prejema "za samosvoj in prepoznaven opus, zavezan grafiki v razširjenem polju, skozi katero odločno artikulira refleksijo življenja v vseh njegovih razsežnostih, krhkostih in napakah". Zoro Stančič poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije. Na razstavi Zunaj kroga, ki jo je Zora Stančič spomladi 2020 pripravila v razstavišču Monfort v Portorožu, pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne razstavne prostore. Razstava, ki je zaradi zaprtja ob epidemiji niso mogli odpreti, je bila motivno oprta na Lepo Vido. Takrat se je z umetnico o razstavi in njenem ustvarjanju pogovarjala Iza Pevec.


09.12.2023

Anton Petje: "Igralec, ki ne zna igrati komedije, ni pravi igralec."

Oddajo namenjamo nedavno umrlemu dramskemu igralcu Antonu Petjetu. Rodil se je leta 1932 v Gabrovki pri Litiji, po letu 1960 je dobrih deset let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil do upokojitve član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Veliko je nastopal tudi v filmih in na televiziji. Takole je svojo umetniško pot opisal leta 2000, ko ga je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk. Za začetek je Anton Petje povedal, kdaj in kako se je pri njem začela želja po igranju.


02.12.2023

Herman Gvardjančič: "Človek bo gotovo uničil univerzum."

Slikar Herman Gvardjančič o svojem delu pravi, da gre za zgodbo o človeku, čeprav figure pri njem skoraj ne najdemo. O ljudeh in o sebi pripoveduje s podobami iz narave. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno slikarsko ali risarsko potezo. Bliža se abstrakciji, a se od nje tudi odmika. Zanimajo ga človekovi občutki. S Hermanom Gvardjančičem, ki je nedavno dopolnil 80 let, se je na začetku leta, pred podelitvijo letošnje Prešernove nagrade, pogovarjala Iza Pevec.


17.11.2023

Jure Henigman: "Verjamem, da je človek v bistvu dober. Tak je Rok v filmu Zbudi me."

Dramski in filmski igralec Jure Henigman je bil do nedavnega član Mestnega gledališča ljubljanskega, zdaj je del ansambla ljubljanske Drame SNG, prav te dni nastopa kot filozof Tejrezias v drami Antigona Dominika Smoleta in v režiji Janeza Pipana. Jure Henigman je tudi filmski igralec, posnel je že enajst filmov, na 26. Festivalu slovenskega filma prejšnji mesec v Portorožu je dobil vesno za najboljšo glavno moško vlogo Roka v filmu Zbudi me režiserja in scenarista Marka Šantića. Jureta Henigmana je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.


11.11.2023

Janez Hočevar Rifle: "Filmska igra je zelo drugačna od gledališke."

7. novembra 2023 je dramski in filmski igralec Janez Hočevar - Rifle prejel nagrado bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Prireditev je bila v Slovenski kinoteki; ob tej priložnosti so predvajali tudi film po izboru nagrajenca, komično kriminalni celovečerni film Jureta Pervanjeta Do konca in naprej iz leta 1990. To je eden izmed dvajsetih slovenskih filmov, v katerih je Janez Hočevar - Rifle odigral nepozabne vloge. Tako kot tudi v gledališču, pa na radiu. »Jaz sem zaljubljen v radio. Še vedno,« je povedal Staši Grahek. Posneto leta 2010.


04.11.2023

Marjan Manček, ilustrator, karikaturist in filmski animator: "Moje stvari se rojevajo na papirju v ateljeju."

Marjan Manček že desetletja ustvarja kot karikaturist, ilustrator in filmski animator. Ilustriral je več kot 200 slikanic, nekatere med njimi so prava slovenska klasika. Nedavno je prejel nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo na področju animacije, ki jo podeljuje Društvo slovenskega animiranega filma. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru z Marjanom Mančkom, ki je nastal leta 2017, ko je prejel nagrado za življenjsko delo na 12. Slovenskem bienalu ilustracije.


28.10.2023

Jože Privšek: S štirimi leti sem že igral harmoniko

Na dan Radiotelevizije Slovenija in 95-letnice našega Radia se bomo poklonili enemu velikih ustvarjalcev njegove zgodovine, Jožetu Privšku. Bil je legendarni slovenski jazzist, ki je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja od Bojana Adamiča prevzel vodstvo Plesnega orkestra (današnjega Big Banda RTV Slovenija) in ga popeljal v evropski in svetovni vrh. Zanj je napisal več kot deset tisoč skladb in priredb ter z njim posnel veliko izjemnih plošč. S poustvaritvijo dela njegovega opusa se je na odru ljubljanske Drame na začetku oktobra začela nova sezona cikla Ars in Drama. Pripovedovanje Jožeta Privška o njegovem življenju in delu je nastalo leta 1984.


21.10.2023

Ciril Horjak

Risar stripov in ilustrator Ciril Horjak je pred kratkim objavil stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja, na ljubljanskem gradu pa je do 5. novembra na ogled razstava njegovih karikatur za sobotno prilogo časnika Večer z naslovom Selekcija. Njegove karikature za Večer so natančni in vizualno sugestivni komentarji sodobnega sveta, njegov Ubu spoštuje črko in duha Jarryjevega teksta, in potem so tu še umetnikovi avtorski stripi (na primer Ride, 2003) in projekti, pri katerih je s pomočjo stripa izobraževal različne kolektive, društva, organizacije. Horjak je tako avtor stripa, njegov ambasador in tudi analitik (o Hinku Smrekarju pripravlja doktorsko disertacijo) ter še marsikaj. V pogovoru z Markom Goljo pove marsikaj o sebi, pa tudi o svojem psevdonimu dr. Horowitz. Nikar ne zamudite oddaje Naši umetniki pred mikrofonom.


14.10.2023

Avgust Ipavec: "Vse na svetu je lahko glasba."

3. oktobra je na Dunaju preminil Avgust Ipávec slovenski skladatelj in duhovnik, star dvainosemdeset let. Ustvaril je več vokalno-instrumentalnih del, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe, v katere je poleg orkestra vključeval tudi zbore, soliste in recitatorje. Med njimi so Tolminska maša za orkester, mešani in otroški zbor, oratorij za orkester, zbor in soliste ter otroški zbor Križev pot ter Balada za orkester, solo sopran in otroški glas. Njegovo zadnje oratorijsko delo je simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo je posvetil spominu na trpljenje med prvo svetovno vojno in na žrtve soške fronte. Krstno so jo izvedli leta 2016 na Sveti Gori v okviru festivala Kogojevi dnevi. Leta 2018 mu je takratni predsednik republike Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini, pred tem je prejel tudi zlati častni znak Republike Avstrije. Ob podelitvi medalje je Polona Gantar Avgusta Ipavca povabila pred mikrofon.


Stran 1 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov