Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naši umetniki pred mikrofonom

729 epizod

Naši umetniki pred mikrofonom

729 epizod


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

01.08.2020

"Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."

Čez nekaj dni bo dopolnil 80 let eden najbolj priljubljenih slovenskih prozaistov in dramatikov Tone Partljič. Njegove so med drugim ponarodela komedija Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjena pripovedna zbirka za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežna zgodovinska romaneskna freska Sebastjan in most. Tone Partljič je po srcu pripovedovalec, kar boste slšali tudi v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2016, ko je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avtor še vedno vneto ustvarja – v zadnjih letih so izšle kar tri njegove knjige: Ljudje iz Maribora, Ne bom jih pozabil in Pesnica. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić


25.07.2020

Klavdij Palčič - 80-letnik

V terminu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2000 s tržaškim slikarjem in grafikom Klavdijem Palčičem posnela Vida Curk. Petega avgusta bo umetnik dopolnil 80 let; rodil se je v Trstu, tam je končal gimnazijo, nato pa je študiral na umetniškem liceju v Benetkah. Že iz srednje šole pa je poznal slikarja Avgusta Černigoja in prav s spominom na prvo srečanje z njim je začel svojo pripoved. Foto: Mednarodna likovna delavnica Piran


18.07.2020

Alen Ožbolt: "Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/


18.07.2020

Alen Ožbolt: "Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/


18.07.2020

Alen Ožbolt: "Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/


18.07.2020

Alen Ožbolt: "Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/


18.07.2020

Alen Ožbolt: "Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/


04.07.2020

Akademski kipar Jiri Kočica

Predstavil se nam bo Jiři Kočica, akademski kiparj, pedagog in pisatelj, ki je bil za svoj roman Izvirnik nominiran za nagrado kresnik 2020. Kočica je odraščal v Rogaški Slatini, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pa je diplomiral in pozneje opravil specializacijo na področju kiparstva. Od nekdaj ga odlikuje umetnostna angažiranost, ki presega zgolj umetniško ustvarjanje: zanimajo ga različni umetnostni vidiki, teorije in dejavnosti. Pri svojem umetniškem snovanju v kontekstu z načrtovano umetnino vedno odkriva samega sebe, ponotranji čiste misli in jih skozi ustvarjanje realizira v sporočila. Z avtorjem se o njegovem odraščanju in delu pogovarja Aleksandra Saška Gruden.


27.06.2020

Dramski igralec Lojze Rozman

Na začetku meseca junija je minilo devetdeset let odkar se je rodil slovenski dramski igralec Lojze Rozman, dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.Ob tej okrogli obletnici bomo lahko slišali njegovo pripovedovanje, ki ga je posnel Metod Pevec leta 1988, ko je Lojze Rozman dobil Borštnikov prstan, največje priznanje za dramskega igralca na Slovenskem.


20.06.2020

Anton Dermota (1910-1989)

Četrtega junija je minilo 110 let od rojstva Antona Dermote, opernega in koncertnega pevca, orglavca in pedagoga. V današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali dragocen arhivski posnetek Dermotove pripovedi o lastni bogati življenjski in umetniški poti. Nastal je leta 1986, tri leta pred umetnikovo smrtjo. Foto: © Opera Musica http://www.sigic.si/110-letnica-tenorista-antona-dermote-1910-1989-.html


13.06.2020

Pesnik Bert Pribac

Sredi maja je preminil pesnik Bert Pribac, poznan predvsem kot izseljeniški pesnik, saj je štirideset let preživel v Avstraliji, kamor se je z ženo in otrokom umaknil po sporih s takratno oblastjo. Potem se je spet naselil v Slovenijo, v rodne Srgaše nad Izolo. Pisal je že pred odhodom v tujino, a to njegovo delo je utonilo v pozabo, v izseljenstvu pa je ustvarjal naprej. Tam je izdal dve pesniški zbirki - Bronasti tolkač in V kljunu golobice, leta 1991 pa prvo zbirko v Sloveniji - Prozorni ljudje, leta 2008 ji je sledila še zbirka Vonj po jasminu. Pogovor Vide Curk z umetnikom je nastal, ko so izšle njegove ljubezenske pesmi v zbirki Kiss me/poljubi me, Koštabona.


06.06.2020

Marjan Keršič - Belač 1920-2003

Pogovor s kiparjem Marjanom Keršičem - Belačem je nastal leta 2000, ko je umetnik še vneto ustvarjal. Takrat se je z njim pogovarjala Vida Curk. Na fotografiji: Marjan Keršič: V zasedi (osnutek za spomenik NOB v Kočevju), 1953 https://museums.eu/collection/object/23547/v-zasedi-osnutek-za-spomenik-nob-v-kocevju


30.05.2020

JURIJ DREVENŠEK

Med letošnjimi dobitniki nagrad tantadruj, ki jih podeljujejo primorska gledališča, je tudi dramski igralec Jurij Drevenšek.Komisijo je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Gre za koprodukcijo Slovenskega stalnega gledališča Trst in ŠKUC gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom. Kot piše v utemeljitvi, Drevenšek "na malem odru tržaškega gledališča premišljeno in občuteno stopnjuje intenzivnost svoje vloge: spočetka je na videz neroden, utrujen, naiven,… postopoma, načrtno in nezadržno pa razgalja zlaganost in pokvarjenost vzvišene, vase zagledane, zaslužkarske, nemoralne pevke ". Jurija Drevenška je pred mikrofon povabila Neva Zajc.


23.05.2020

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je do danes podpisala pet odmevnih izvirnih knjig poezije, doslej zadnja med njimi, Tehno (2017), je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Uveljavila se je tudi kot prevajalka poezije, v slovenščino prevaja predvsem ameriško poezijo, v knjigah so, med drugimi, tako izšli njeni prevodi Sylivie Plath, Jamesa Tata in Walta Whitmana. Prevaja tudi poezijo slovenskih avtorjev v angleščino, prevod knjige Koža Toneta Škrjanca, pod katerega se je podpisala z Matthewom Rohrerjem, je bil leta 2014 uvrščen med deset tujejezičnih prevodov v angleščino nominiranih za nagrado PEN American Award. Ob tem počne še marsikaj drugega, na primer sodeluje v impro nastopih s Tomažem Gromom in Primožem Čučnikom.


16.05.2020

Jože Šubic, prejemnik nagrade ZDSLU za življenjsko delo za ustvarjanje na področju kolaža in asemblaža

Akademski slikar Jože Šubic je začel aktivno razstavljati v času razcveta t.i. nove podobe, ki jo je zaznamoval povratek k figuraliki v ekspresivni stilizaciji. Prav figura oziroma ženska figura je ključen motiv njegovega opusa, ki je iz slikarstva prešel v kiparstvo, predvsem zaradi zanimanja za različne materiale. Šubic v svojem delu pogosto odpira erotične teme, pri čemer razmišlja tudi o tabujih ter te teme vpenja v družbeni kontekst. Z njim se je pogovarjala Izidora Pevec. Foto: ZDSLU


09.05.2020

Črtomir Frelih: »Humorni učinek je posledica nekega neujemanja«

Likovni umetnik Črtomir Frelih na svojem Facebook profilu že dolgo dnevno deli hipne risbe lisic, ki komentirata našo dnevno realnost – v zadnjem času seveda tudi epidemijo. Lisici v humornem tonu odpirata veliko ključnih tem trenutnega časa: občutek nadzora, delo učiteljev, vlogo medijev, komentirata ukrepe za zajezitev epidemije in razmišljata, kako doživljamo čas. Humor je navzoč tudi v nekaterih drugih njegovih delih, a seveda še zdaleč ne v vseh. Frelih namreč v svojem opusu pogosto odpira eksistencialna vprašanja, ustvarja pa predvsem v mediju grafike. Pri tem ga je vedno zanimalo tehnično eksperimentiranje, motivno pa na njegovih delih najdemo predvsem figuro, ki se včasih skoraj staplja s prostorom, saj nenehno raziskuje prav odnos med figuro in prostorom. Fotografija iz osebnega arhiva.


02.05.2020

Alenka Bole Vrabec

: Pred dobrim mesecem dni je preminila Alenka Bole Vrabec, vrhunska književna prevajalka, nagrajena s Sovretovo nagrado, po osnovnem poklicu pa dramska igralka, najprej zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Ker pa se je Alenka Bole Vrabec več desetletij posvečala gledališkemu ljubiteljstvu na Gorenjskem, je bila tudi režiserka in idejni vodja. Pred osmimi leti je Vida Curk z Alenko Bole Vrabec posnela pogovor. Tako kot vedno in še nekaj dni pred smrtjo je bila umetnica polna energije. Oddaja v spomin na Alenko Bole Vrabec, ki nam je v slovenskih prevodih približala literarne mojstrovine Gabriela Garcie Marquesa, Carlosa Fuentesa, Camilla Joseja Celle, Miguela Angela Asturiasa in drugih avtorjev.


25.04.2020

IGRALEC JANEZ BERMEŽ

23. marca 2020 je v petinosemdesetem letu starosti preminil dramski igralec Janez Bermež. Bil je član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju od konca študija leta 1962 do upokojitve. Kot igralski steber gledališča je odigral številne izjemne karakterne vloge. Zanje je prejel več nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti predvsem Borštnikov prstan za življenjsko delo leta 1998. Takrat je Tadeja Krečič z dramskim igralcem Janezom Bermežem posnela pogovor.


18.04.2020

Zora Stančič - kako lahko na grafiko pogledaš drugače?

“Odločna, impulzivna ter duhovita grafična risba Zore Stančič je vnesla v strogi in obvladani slog ljubljanske grafične šole novo figuralno sproščenost – močni in gosti obrisi, figure v očitno vsakdanjem svetu in pozneje prevod tega razvidnega sveta v navidezne abstrakcije, vse to je razodelo njeno vztrajno in agilno umetniško osebnost.” Tako je že pred časom njeno ustvarjanje opisal Tomaž Brejc. Zoro Stančič še vedno poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije, na razstavi Zunaj kroga pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne prostore razstavišča Monfort v Portorožu. Tam je namreč umetnica, tik preden so se zaradi epidemije zaprli muzeji in galerije, postavila razstavo, ki se tematsko naslanja na motiv Lepe Vide. Odprtje bi moralo biti teden pozneje, pa ga seveda ni bilo.


11.04.2020

Aleš Jan

Gost današnje oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je radijski in gledališki režiser Aleš Jan, ki mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije letos namenilo nagrado Polde Bibič za življenjsko delo. Janov ustvarjalni opus obsega velikansko število gledaliških in radijskih režij. Režira radijske igre za otroke in odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949. Kot režiser je sodeloval tudi z mnogimi tujimi radijskimi postajami. Vzporedno z radijskim delom je doslej režiral v mnogih slovenskih gledališčih, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo na ARGFT. Slišali boste pogovor, ki ga je leta 2013 z dragocenim sodelavcem našega radia posnela Staša Grahek. Foto: slogi


Stran 11 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov