Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iskalci zaledenelih vertikal

05.02.2017


Nizke temperature, ki so v zadnjem mesecu marsikomu zagrenile življenje, so pričarale širok nasmeh lednim plezalkam in plezalcem, ki jih je pri nas vedno več. Skoraj povsod, kjer je zmrznila voda, padajoča po strmih pobočjih, ste lahko videli plezalce, ki so se s cepini in derezami prebijali proti vrhu ledenih vertikal. Za ene junaki, za druge adrenalinski odvisniki, če ne še celo kaj drugega.

Da ste v oddaji slišali same ženske glasove, je zgolj naključje. In hkrati dokaz, da se ta veja alpinizma pri nas razvija zelo hitro, in to ne glede na starost in spol; čeprav se je pri nas pognala relativno pozno – za letnico prvega vzpona šteje leto 1979. Takrat so sicer na tehničen način preplezali slap Lucifer v bližini Gozda – Martuljka, kmalu potem istega leta pa še Sinji slap nad Jezerskim. V teh štiridesetih letih je šel razvoj opreme skokovito naprej – težke cepine je zamenjalo lahko in natančno ledno orodje, kovane dereze lahke in varnejše naslednice, prilagodljive čevljem. Posledično je bilo in je še mogoče preplezati vedno težje smeri.

Drži, ko plezajo izkušene alpinistke in alpinisti, je stvar videti precej preprosta. A je vse prej kot to, pove vrhunska alpinistka in gorska vodnica Tina Di Batista. In začeti je treba na začetku. Torej v alpinistični šoli ali v spremstvu gorskega vodnika, v vsakem primeru pa pod nadzorom strokovno usposobljene osebe, saj gre, to resnici na ljubo moramo poudariti, za tvegano početje. Nevarnosti nikoli ne moremo popolnoma izključiti, saj se še tako izkušenemu plezalcu lahko zgodi, da ga presenetijo slabo stanje ledu, vremenske razmere ali kos ledu, ki prileti od zgoraj. Včasih se lahko zgodi tudi napaka, ki ima subjektivne razloge – na primer utrujenost ali nepazljivost.

Poznavanje opreme, tehnike plezanja in razmer so osnova varnega plezanja, pove alpinistična inštruktorica Marta Krejan ali Gozdna, kakor jo kličejo soplezalci. Šele potem postane ledno plezanje pravi užitek. Ko enkrat znamo pravilno uporabljati opremo in se naučimo vrvne in ledne tehnike, postane plezanje po ledu izkušnja, ki pritegne marsikoga in skoraj nikogar ne pusti hladnega. Žal to s seboj prinaša tudi težave – vedno več ljudi se v ledne slapove podaja brez znanja, z neustrezno opremo ali s precenjevanjem svojih sposobnosti. Pogosto celo samo zato, da bi naredili kakšno fotografijo.

To najbolj občutijo gorski reševalci. Veliko znanja in izkušenj z reševanjem v gorah ima Andreja Jagodic, alpinistka in gorska reševalka. Reševanje v gorah je izjemno zahtevno, pravi, v zaledenelih slapovih pa postane še za odtenek težje. Sploh letos, ko je v nekakšno čudno modo prišlo nočno plezanje po ledu. V primeru nočnega plezanja namreč gorski reševalci ne morejo računati na pomoč helikopterja, ki je v večini primerov najhitrejša in najboljša rešitev. Žal nekateri pomoč pokličejo tudi takrat, kadar je sploh ne potrebujejo. To močno moti vse naše sogovornice. Življenjska ogroženost je eno, neodgovornost in lahkomiselnost pa drugo.

Ledni plezalci se vsega tega zavedajo in iz njihovih besed lahko razberemo veliko spoštovanje do ledenih čudežev narave. Zavedajo se tudi nevarnosti vseh dejavnikov, na katere nimajo vpliva. A to jih ne odvrne, ampak le še bolj spodbudi k večji previdnosti, doda ledna plezalka Marinka Dretnik.

Ljudje, ki lednega plezanja ne poznajo, pogosto po krivici sklepajo, da gre za početje na robu samomora, ki povzroča sive lase gorskim reševalcem in obremenjuje davkoplačevalce, napol v smehu pove Marta Krejan. Pa ni tako. Velika večina nesreč v naših gorah se zgodi na zavarovanih poteh. Nesreč alpinistov je relativno malo, saj ti praviloma znajo ustrezno poskrbeti za svojo varnost in izberejo ustrezno opremo. Kar se tiče lednih plazov, doda Andreja Jagodic, zaradi velike priljubljenosti žal lahko pričakujemo več nesreč – predvsem neizkušenih plezalcev in tistih, ki precenjujejo svoje sposobnosti.

V času, ko poslušate oddajo, je mraz že popustil in velika večina lednih slapov je do naslednje zmrzali vzela slovo. Do takrat bodo ledne plezalke in plezalci brusili dereze in cepine drugje in se ozirali v nebo, ali jim bo le naklonilo še kakšen dan ali dva užitkov na ledu. In ta bo enak za vse, pa če nosijo čevlje s petko, kot sogovornice v oddaji, ali tiste dolgočasnih barv, ki so narejeni za močnejši spol. ‘Konec koncev’, zaključi Marta Krejan, ‘še v nobeni trgovini nisem slišala, da bi prodajali moške in ženske dereze!’

 


Nedeljska reportaža

876 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Iskalci zaledenelih vertikal

05.02.2017


Nizke temperature, ki so v zadnjem mesecu marsikomu zagrenile življenje, so pričarale širok nasmeh lednim plezalkam in plezalcem, ki jih je pri nas vedno več. Skoraj povsod, kjer je zmrznila voda, padajoča po strmih pobočjih, ste lahko videli plezalce, ki so se s cepini in derezami prebijali proti vrhu ledenih vertikal. Za ene junaki, za druge adrenalinski odvisniki, če ne še celo kaj drugega.

Da ste v oddaji slišali same ženske glasove, je zgolj naključje. In hkrati dokaz, da se ta veja alpinizma pri nas razvija zelo hitro, in to ne glede na starost in spol; čeprav se je pri nas pognala relativno pozno – za letnico prvega vzpona šteje leto 1979. Takrat so sicer na tehničen način preplezali slap Lucifer v bližini Gozda – Martuljka, kmalu potem istega leta pa še Sinji slap nad Jezerskim. V teh štiridesetih letih je šel razvoj opreme skokovito naprej – težke cepine je zamenjalo lahko in natančno ledno orodje, kovane dereze lahke in varnejše naslednice, prilagodljive čevljem. Posledično je bilo in je še mogoče preplezati vedno težje smeri.

Drži, ko plezajo izkušene alpinistke in alpinisti, je stvar videti precej preprosta. A je vse prej kot to, pove vrhunska alpinistka in gorska vodnica Tina Di Batista. In začeti je treba na začetku. Torej v alpinistični šoli ali v spremstvu gorskega vodnika, v vsakem primeru pa pod nadzorom strokovno usposobljene osebe, saj gre, to resnici na ljubo moramo poudariti, za tvegano početje. Nevarnosti nikoli ne moremo popolnoma izključiti, saj se še tako izkušenemu plezalcu lahko zgodi, da ga presenetijo slabo stanje ledu, vremenske razmere ali kos ledu, ki prileti od zgoraj. Včasih se lahko zgodi tudi napaka, ki ima subjektivne razloge – na primer utrujenost ali nepazljivost.

Poznavanje opreme, tehnike plezanja in razmer so osnova varnega plezanja, pove alpinistična inštruktorica Marta Krejan ali Gozdna, kakor jo kličejo soplezalci. Šele potem postane ledno plezanje pravi užitek. Ko enkrat znamo pravilno uporabljati opremo in se naučimo vrvne in ledne tehnike, postane plezanje po ledu izkušnja, ki pritegne marsikoga in skoraj nikogar ne pusti hladnega. Žal to s seboj prinaša tudi težave – vedno več ljudi se v ledne slapove podaja brez znanja, z neustrezno opremo ali s precenjevanjem svojih sposobnosti. Pogosto celo samo zato, da bi naredili kakšno fotografijo.

To najbolj občutijo gorski reševalci. Veliko znanja in izkušenj z reševanjem v gorah ima Andreja Jagodic, alpinistka in gorska reševalka. Reševanje v gorah je izjemno zahtevno, pravi, v zaledenelih slapovih pa postane še za odtenek težje. Sploh letos, ko je v nekakšno čudno modo prišlo nočno plezanje po ledu. V primeru nočnega plezanja namreč gorski reševalci ne morejo računati na pomoč helikopterja, ki je v večini primerov najhitrejša in najboljša rešitev. Žal nekateri pomoč pokličejo tudi takrat, kadar je sploh ne potrebujejo. To močno moti vse naše sogovornice. Življenjska ogroženost je eno, neodgovornost in lahkomiselnost pa drugo.

Ledni plezalci se vsega tega zavedajo in iz njihovih besed lahko razberemo veliko spoštovanje do ledenih čudežev narave. Zavedajo se tudi nevarnosti vseh dejavnikov, na katere nimajo vpliva. A to jih ne odvrne, ampak le še bolj spodbudi k večji previdnosti, doda ledna plezalka Marinka Dretnik.

Ljudje, ki lednega plezanja ne poznajo, pogosto po krivici sklepajo, da gre za početje na robu samomora, ki povzroča sive lase gorskim reševalcem in obremenjuje davkoplačevalce, napol v smehu pove Marta Krejan. Pa ni tako. Velika večina nesreč v naših gorah se zgodi na zavarovanih poteh. Nesreč alpinistov je relativno malo, saj ti praviloma znajo ustrezno poskrbeti za svojo varnost in izberejo ustrezno opremo. Kar se tiče lednih plazov, doda Andreja Jagodic, zaradi velike priljubljenosti žal lahko pričakujemo več nesreč – predvsem neizkušenih plezalcev in tistih, ki precenjujejo svoje sposobnosti.

V času, ko poslušate oddajo, je mraz že popustil in velika večina lednih slapov je do naslednje zmrzali vzela slovo. Do takrat bodo ledne plezalke in plezalci brusili dereze in cepine drugje in se ozirali v nebo, ali jim bo le naklonilo še kakšen dan ali dva užitkov na ledu. In ta bo enak za vse, pa če nosijo čevlje s petko, kot sogovornice v oddaji, ali tiste dolgočasnih barv, ki so narejeni za močnejši spol. ‘Konec koncev’, zaključi Marta Krejan, ‘še v nobeni trgovini nisem slišala, da bi prodajali moške in ženske dereze!’

 


12.05.2019

Kuren nad Staro Vrhniko.

Kuren ali Koren, nenavadno ime za zaselek in hrib nad vasjo Stara Vrhnika, ki sodi v Občino Vrhnika. Do tega zaselka se pripeljemo po stranski cesti Vrhnika–Rovte, seveda pa moramo biti pazljivi, da ne zgrešimo ostrega ovinka v levo in strmega vzpona, in že smo na prostranem dvorišču turistične kmetije odprtih vrat. Nad njo opazimo zvonik in cerkev sv. Miklavža, ki naj bi bila postavljena v prvi polovici 16. stoletja. Od tod je čudovit razgled na Ljubljansko barje, vse do Krima in Podpeči, na Podlipo, na Polhograjsko hribovje in Kamniške Alpe. Domačini seveda povedo, da izbira sv. Miklavža na vrhu hriba, ki je 525 metrov nad morjem, ni naključna. Od cerkve se namreč vidi skoraj celoten tok reke Ljubljanice in tako je zavetnik čolnarjev in brodarjev sv. Nikolaj ali Miklavž nenehno bedel nad čolnarji na njihovih plovbah od Ljubljane do Vrhnike in nazaj.


05.05.2019

Gledališča pod isto streho

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je mogočna sila. Na srečo si je nihče ne domisli uporabiti v politične namene. Stranka z več kot 100.000 člani bi pometla po političnem parketu, ob tem pa bi bili njeni člani še kulturni. Na srečo imajo ljubiteljski kulturniki pametnejše opravke, kot pa da bi se prepirali o oslovi senci. Recimo sodelovati, organizirati in prispevati h »gledališki tržnici«. Nenavadna borza gledaliških predstav je letos že drugo leto potekala v Podgorju, v vasici pri Slovenj Gradcu, obiskal pa jo je Marko Radmilovič.


28.04.2019

Botanični vrt Sežana

Sežana je gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in tudi zdravstveno središče slovenskega Krasa. Ob vrsti zanimivih stavb in drugih kulturnih spomenikov se Sežana lahko upravičeno ponaša tudi z Botaničnim vrtom ob vili Mirasasso. Začetki vrta segajo v leto 1848, ko je grška trgovska družina Scaramanga iz Trsta na robu Sežane kupila posest in na njej zgradila letno rezidenco – vilo Mirasasso. V obdobju nacionalizacije leta 1948 je bila celotna posest z vilo in vrtom vred družini Scaramanga odvzeta, pri čemer je njena lastnica leta 1957 postala Občina Sežana. Ta je vrt kmalu predala v vzdrževanje pravnim prednikom današnjega Komunalno-stanovanjskega podjetja d. d., ki od začetka leta 2018 vrta ne vzdržuje več, ampak ga upravlja. Zaradi izjemnih naravnih in tudi kulturnih prvin je bil lani Botanični vrt ob vili Mirasasso zavarovan tudi kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Omenjeni vrt bomo spoznali v Nedeljski reportaži.


21.04.2019

Trail Building ali … nekaj takega

Če v gozdu srečate skupino približno dvajsetih ljudi, opremljenih z lopatami, krampi, motikami in drugim orodjem, ki ustvarjajo nekaj še najbolj podobnega mešanici med stezo za bob in pešpotjo, potem ni ne z vami ne z vašim vidom nič narobe. Na slovenskem podeželju lahko opazimo čedalje več gorskih kolesarjev in kolesark, ki gradijo steze za kolesa. Njihovo početje se v pogovornem jeziku imenuje trail building, kar pomeni ... No, točno to je skušal v oddaji Nedeljska reportaža ugotoviti novinar Jure K. Čokl. Podal se je v Cerkno, kjer je potekala ta skrivnostna dejavnost.


14.04.2019

Ljubimca iz Lenarta - uprizoritev zgodbe o Agati in Frideriku

Čarovnic je v Sloveniji kar nekaj, a če jih hoče popotnik uzreti zgoščene na enem mestu, mora v Lenart. Pozabite na Slivnico, pozabite na duhomorne zgodovinarje, ki razlagajo o “čarovniških procesih”! Čas je, da čarovništvo in čarovnice končno uporabimo kot turistično priložnost znotraj EU projektov in podobnih reči. Grmade gorijo tokrat v Nedeljski reportaži, v kateri se odpravljamo v preteklost in v gledališče.


07.04.2019

Svetilniki

Nekoč je bilo res tako, svetilniki so pomenili predvsem luč v temi, luč, ki je ladjam kazala pot in jih vodila mimo nevidnih čeri. Tako je bilo od antike naprej in tudi še v 19. stoletju, ko je bilo na vzhodni obali Jadranskega morja zgrajenih 63 kamnitih svetilnikov. Danes jih stoji še 52, vse po vrsti pa je obiskal in popisal Mitja Zupančič, pisatelj, pesnik, publicist, urednik, morjeplovec in preučevalec pomorske dediščine tega dela Jadrana. Med drugim nas je opozoril, da so ti svetilniki, ki jih je vse po vrsti dala zgraditi avstro-ogrska monarhija, pomenili konec piratske obrti. Prvi izmed njih je bil zgrajen v sosednji Savudriji, in sicer leta 1818. Slovenska obala ima enega samega, piranskega. Stoji na rtu Madona na piranski punti. Zgrajen je bil leta 1872, svetilniško stanovanje pa je zadnji svetilničar zapustil leta 1976. Kaže, da je bil zgrajen na mestu, ki so ga že pred tisočletjema uporabljali za osvetljevanje morske poti.


31.03.2019

Koroška knjižnica dr. Franca Sušnika

Sedem desetletij Koroške osrednje knjižnice, poimenovane po dr. Francu Sušniku, je strnilo spomine in ponudilo priložnost, da na ustanovo pogledamo tudi drugače. Govorili smo o bralnih navadah, koroškem biografskem leksikonu, o knjižnici kot o kulturnem središču širšega okolja, pa tudi o tem, kaj bralci vse pozabljamo v knjigah in kolikokrat knjižničarji naletijo na kakšen pozabljen denar, ljubezensko sporočilo, zdravniško napotnico ali kaj tretjega … Tokratno oddajo smo posvetili knjižnici v luči njenega temeljnega poslanstva, prostora številnih dogodkov ter kot okolja druženja in ustvarjalnega navdiha.


24.03.2019

Mladi plesalci Opusa 1

Ples ni le gib, je tudi misel o plesu. Je ideja, navdih, pričakovanje, dotik – vse to je ples še preden se konkretizira v koreografiji. Darja Pograjc je pred kratkim obiskala OPUS 1, državno plesno tekmovanje z nenavadnim navodilom, ki je velevalo: »Zaplešite karkoli!« Kako so se mladi plesalci sodobnega plesa spopadli z izzivom popolne ustvarjalne svobode? Je plesno točko brez kakršnihkoli navodil lažje koreografirati ali pa popolna svoboda vzbuja strah in zahteva od plesalca še večjo odgovornost? Preverite v oddaji Nedeljska reportaža!


17.03.2019

Slovenske Benetke

Na Slovenskem so trije kraji, ki jih primerjamo z Benetkami. Kostanjevico na Krki zato, ker je zgrajena na umetnem otoku, Vipavo, ker je zrasla na najmanj sedmih izvirih reke Vipave in ima 25 mostov, ter Kamni Gorici. Jurij Popov je obiskal slednjo in ugotavljal, kaj jo povezuje z Benetkami. »Najprej je to voda,« je povedal eden izmed sogovornikov dr. Mihael Toman. Glede na to, da je Kamna Gorica fužinarska ali kovaška vas v dolini Lipnice ob vznožju gozdnate Jelovice, je potrebovala veliko vode. Ker je potok Lipnica prej len kot ne, so s sistemom umetnih kanalov oziroma rak umetno povečali njeno moč, ki je poganjala vodna kolesa, da so razpihovala številne kovaške mehove. Teh je bilo nekoč v vasi 16, danes je eno samo.


10.03.2019

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


03.03.2019

Mariborski mestni park

Mineva 150 let od časa, ko se je v Mariboru zbrala skupina meščanov in se povezala v mestnem olepševalnem društvu, ki nadaljuje svojo tradicijo kot Hortikulturno društvo Maribor. Tri leta po nastanku je društvo zasadilo vzhodni del sedanjega mestnega parka ter korak za korakom večino ključnih mestnih zelenih površin.


24.02.2019

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


17.02.2019

Gora Oljka

Njena podoba, kako se osamljena dviguje nad Spodnjo Savinjsko dolino in v nebo kaže z dvema mogočnima zvonikoma, je znamenita. Čeprav pripada Občini Polzela, imajo do nje svoje poti speljane prav vsi okoliški kraji in v stoletjih je na svojem vrhu pozdravila nepregledne množice ljudi – pohodnikov, kolesarjev, romarjev in turistov. V njenih starih zgodbah se družita nebo in podzemlje, sodobni čas pa ji je namenil spremembe, zaradi katerih ne bo nikoli več takšna, kakršno poznamo danes. Nedeljska reportaža nas pelje na Goro Oljko. Berta Urlep.


10.02.2019

Rožanec- Antični mitrej

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


03.02.2019

Zgodba krškopoljskega prašiča

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


27.01.2019

Grad Žužemberg - vzorčni primer raščene arhitekture

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


20.01.2019

Narodni muzej Slovenije

Sprehodili smo se po največjem in najstarejšem muzeju pri nas – po Narodnem muzeju Slovenije. Ni nas zanimalo le najstarejše glasbilo na svetu – 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab –, ampak so nas zanimali predvsem manj znani oddelki in prostori te muzejske ustanove, ki v zgradbi na Prešernovi cesti v Ljubljani domuje že 130 let, pred desetimi leti pa so dobili tudi stavbo na muzejski ploščadi na Metelkovi.


13.01.2019

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


06.01.2019

Meseci leta 2018

Zgodovina novinarstva ne zna natančno ugotoviti izvora pregledov let. To, kar so bile še pred nekaj desetletji zgolj obrobne uredniške akrobacije, se je prelevilo v pravo industrijo. Pregled leta poznajo vse medijske hiše in celo posamezna uredništva znotraj medijskih hiš. Novinarski spomin dogodke uredi v biserno ogrlico, ki je namenjena pozabi v nekem medijskem predalu ali pa luksuzu takojšnje človeške pozabe. Z namenom, da na koncu rečemo »saj res, tako je bilo,« pripravlja pregled leta 2018 tudi Marko Radmilovič. Nedeljska reportaža tako gosti dvanajst mesecev, ki se jih v svežem letu 2019 trudimo čimprej pozabiti.


30.12.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


Stran 13 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov