Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stara Gora

11.06.2017


Zemljevid Slovenije ima obliko kokoške, kot radi rečemo, in tam, kjer ima ta naša kokoška vrat, najožji del, leži Stara Gora, ki sodi v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. To občino in istoimenski kraj z okolico nekateri imenujejo tudi slovenske ali vsaj prleške Atene. Predvsem zaradi številni znanih Slovencev in Slovenk, ki so močno zaznamovali zgodovino, kulturo in politiko širšega prostora.

 

V Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici so zapisali:

Stara Gora je majhna vasica prijaznih in veselih ljudi. Je ena izmed 27-ih vasi občine Sveti Jurij ob Ščavnici in leži na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turja na jugu. Na vzhodnem vznožju se povezuje z ravnico Murskega polja, na zahodni strani pa se nadaljuje v gričevnat svet Slovenskih goric. Skozi vas nas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let.

Stara Gora je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli je danes urejen etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja. Nasproti muzeja, v samem osrčju vasice pa stoji cerkev Svetega Duha, ki se bohoti s svojim 45 metov visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji.

V bližini Stare Gore so našli fosile mastodontov, mamutov. Naselje je v zapisih prvič omenjeno v 10. stoletju, čeprav je bilo področje naseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo gomile, pozneje so bili tu prisotna keltska plemena, našli so ostanke rimske ceste in ostanke avarskih vojaških taborišč. To področje je bilo od nekdaj obmejno, nam je med drugim povedal Boris Kovačič, prostovoljni turistični vodnik pri Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici.

Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je na Star Gori uredilo Turistično informacijski center, in v društvu delujejo zelo zagnani posamezniki pove Edi Sedmak zadolžen za omenjeni center, obenem pa je tudi prostovoljni vodič.

 

Etnološka zbirka

V nekdanji šoli je urejen etnološki muzej kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov in notranjo opremo kmečkih domov. Zbirka obsega več kot 1000 predmetov.

Vse ima zgodbo

 

Šolski spomini

Posebna zgodba pa je povezana s sliko Franceta Prešerna. Ta je poleg šolske kronike, edina "preživela" divjanje nemške nacistične vojske, ki je imela v šoli svoje poveljstvo. Ko so nemški vojaki pripravljali grmado na kateri so zažgali vse  kar je bilo slovenskega, je eden od pogumnih domačinov za steklenico žganja uspel zamenjati omenjeno sliko in del šolske kronike, in ju tako rešil pred ognjenimi zublji.

 

Dom

Imena in gospodarji

 

Romarska cerkev

Na spletni strani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici  piše:  Cerkev je lepa in prostorna stavba baročne dobe, zgrajena leta 1967. V osrednjem delu Stare Gore se bohoti s svojim 45 m visokim zvonikom, kateri je viden daleč naokrog.

Sv. Duh.

foto: Marjan Smrke.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar posvečen Svetemu duhu ter dva stranska oltarja posvečena Devici Mariji in Sveti Luciji. Oltarji so leseni s pozlačenimi detajli in so delo graških delavnic. Cerkev je leta 1889 poslikal italijanski slikar Jacob Brollo. Poslikave veljajo za eno njegovih najlepših del. Cerkev se prav tako ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Orgle so delo graške družine in so narejene konec 17. stoletja. Po temeljiti obnovi danes ponovno igrajo. Cerkev Svetega duha ni bila nikoli farna cerkev in je še danes podružnična. Ker pa je farna cerkev koncem 18. stoletja bila že pretesna, je roka Jožefa II. cerkvi Svetega Duha prizanesla, da je niso zaprli. Že v preteklosti pa so bile zapovedane maše vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih, kar se je ohranilo vse do danes.

Okolica

 

Mojster, ki navdušuje

Franc Belšak je zagotovo človek, ki te preprosto navduši. S svojim znanjem, odprtostjo in energijo, ko beseda nanese na njegovo veliko ljubezen- stare stroje in naprave. Zato ne preseneča članek, Slovenske novice, avtor Iztok Ilich, članek 21. 02. 2017.


Nedeljska reportaža

876 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Stara Gora

11.06.2017


Zemljevid Slovenije ima obliko kokoške, kot radi rečemo, in tam, kjer ima ta naša kokoška vrat, najožji del, leži Stara Gora, ki sodi v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. To občino in istoimenski kraj z okolico nekateri imenujejo tudi slovenske ali vsaj prleške Atene. Predvsem zaradi številni znanih Slovencev in Slovenk, ki so močno zaznamovali zgodovino, kulturo in politiko širšega prostora.

 

V Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici so zapisali:

Stara Gora je majhna vasica prijaznih in veselih ljudi. Je ena izmed 27-ih vasi občine Sveti Jurij ob Ščavnici in leži na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turja na jugu. Na vzhodnem vznožju se povezuje z ravnico Murskega polja, na zahodni strani pa se nadaljuje v gričevnat svet Slovenskih goric. Skozi vas nas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let.

Stara Gora je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli je danes urejen etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja. Nasproti muzeja, v samem osrčju vasice pa stoji cerkev Svetega Duha, ki se bohoti s svojim 45 metov visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji.

V bližini Stare Gore so našli fosile mastodontov, mamutov. Naselje je v zapisih prvič omenjeno v 10. stoletju, čeprav je bilo področje naseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo gomile, pozneje so bili tu prisotna keltska plemena, našli so ostanke rimske ceste in ostanke avarskih vojaških taborišč. To področje je bilo od nekdaj obmejno, nam je med drugim povedal Boris Kovačič, prostovoljni turistični vodnik pri Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici.

Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je na Star Gori uredilo Turistično informacijski center, in v društvu delujejo zelo zagnani posamezniki pove Edi Sedmak zadolžen za omenjeni center, obenem pa je tudi prostovoljni vodič.

 

Etnološka zbirka

V nekdanji šoli je urejen etnološki muzej kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov in notranjo opremo kmečkih domov. Zbirka obsega več kot 1000 predmetov.

Vse ima zgodbo

 

Šolski spomini

Posebna zgodba pa je povezana s sliko Franceta Prešerna. Ta je poleg šolske kronike, edina "preživela" divjanje nemške nacistične vojske, ki je imela v šoli svoje poveljstvo. Ko so nemški vojaki pripravljali grmado na kateri so zažgali vse  kar je bilo slovenskega, je eden od pogumnih domačinov za steklenico žganja uspel zamenjati omenjeno sliko in del šolske kronike, in ju tako rešil pred ognjenimi zublji.

 

Dom

Imena in gospodarji

 

Romarska cerkev

Na spletni strani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici  piše:  Cerkev je lepa in prostorna stavba baročne dobe, zgrajena leta 1967. V osrednjem delu Stare Gore se bohoti s svojim 45 m visokim zvonikom, kateri je viden daleč naokrog.

Sv. Duh.

foto: Marjan Smrke.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar posvečen Svetemu duhu ter dva stranska oltarja posvečena Devici Mariji in Sveti Luciji. Oltarji so leseni s pozlačenimi detajli in so delo graških delavnic. Cerkev je leta 1889 poslikal italijanski slikar Jacob Brollo. Poslikave veljajo za eno njegovih najlepših del. Cerkev se prav tako ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Orgle so delo graške družine in so narejene konec 17. stoletja. Po temeljiti obnovi danes ponovno igrajo. Cerkev Svetega duha ni bila nikoli farna cerkev in je še danes podružnična. Ker pa je farna cerkev koncem 18. stoletja bila že pretesna, je roka Jožefa II. cerkvi Svetega Duha prizanesla, da je niso zaprli. Že v preteklosti pa so bile zapovedane maše vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih, kar se je ohranilo vse do danes.

Okolica

 

Mojster, ki navdušuje

Franc Belšak je zagotovo človek, ki te preprosto navduši. S svojim znanjem, odprtostjo in energijo, ko beseda nanese na njegovo veliko ljubezen- stare stroje in naprave. Zato ne preseneča članek, Slovenske novice, avtor Iztok Ilich, članek 21. 02. 2017.


13.08.2023

Stavbno mizarstvo na tekmovanju Euroskills 2023

V Gdansku na Poljskem bo med 5. in 9. septembrom potekalo največje tekmovanje za mlade strokovnjake Euroskills. Gre za prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 40 različnih panogah. To je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja in pomembno prispeva k ugledu poklicnih panog, ki v zadnjem času izgubljajo zanimanje. Slovenijo bo na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, ki bodo svojo strokovnost in spretnosti pokazali v devetih panogah oziroma kategorijah, udeležili se ga bodo v okviru Centra za poklicno izobraževanje. V Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, se odpravljamo v šolske delavnice Šolskega centra Škofja Loka. S tekmovalcem v stavbnem mizarstvu Janom Kožuhom in mentorjem Jožetom Jarcem bomo predstavili, kako potekajo priprave na to veliko tekmovanje.


30.07.2023

Koruzni labirint

Ena izmed zabav poletnih dni so v zadnjem desetletju postali »koruzni labirinti«. Čeprav je o teh spreminjajočih se postavitvah v medijih najti čez glavo zapisov, se šele Nedeljska reportaža Marka Radmiloviča pogumno in celostno odpravlja v koruzni labirint. To pa ne pomeni, da bo našla tudi pot iz njega. Koruzni labirinti namreč upoštevajo dolgo tradicijo teh osupljivih poti, ki koreninijo pri samem vodnjaku človeške civilizacije. Kar se zdi kot skromna poletna zabava, je v resnici tisočletja stara kultura, v kateri je izgubljanje ali le sprehod po blodnjaku veliko več kot samo kratkočasje za vso družino.


23.07.2023

Krožna pot

Na obalnem območju, predvsem pa v njegovi okolici, je več kot 150 različnih tematskih poti. Od pohodnih, konjeniških, planinskih do kolesarskih, to pomeni, da je to območje še toliko pomembnejše za rekreacijo, dejavno preživljanje prostega časa in turizem na splošno. Tako je recimo pred več kot desetimi leti Mestna občina Koper v okviru projekta LAS skupaj z obalnim planinskim društvom identificirala 15 tematskih pohodnih poti. Od teh je bilo devet pohodnih, pet kolesarskih in ena učna pot. Vse te poti so uredili, očistili in označili z enotnimi informacijskimi tablami. Izdali so tudi različno promocijsko gradivo, od načrtov do zgibank. Glavni kriterij izbora tematskih poti je bil ta, da so te poti geografsko razpršene po celotnem koprskem podeželju. Pozneje so izbor teh poti ob pomoči drugih projektov LAS še dopolnjevali. V Nedeljski reportaži bomo spoznali eno izmed teh tematskih poti, ki ima izhodišče v Dekanih, avtor oddaje je Milan Trobič.


16.07.2023

Pocarjeva domačija

V slikoviti alpski dolini Radovne stoji Pocarjeva domačija, v katero je zgodovina več kot tristo let nalagala zgodbe in predmete, zaradi katerih je danes to kulturni spomenik državnega pomena in eden od biserov kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.


02.07.2023

Festival kamna: kamen te zasvoji!

Tretji vikend v juniju je v Pliskovici potekal festival kamna. Šlo je za 7. izdajo te prireditve, kjer v ospredje stopi zapostavljena, težka, a vseeno impresivna umetniška obrt: kamnoseštvo. Čeprav se je na prireditvi predstavljalo več različnih rokodelcev in je bilo poskrbljeno tudi za bogat spremljevalni program, je glavno besedo imel kamen. V Pliskovici je namreč potekalo tekmovanje mladih kamnosekov, predizbor državnega kamnoseškega prvenstva. O tekmovanju, kamnoseštvu in festivalu v idilični vasici na Krasu, izvemo več v Nedeljski reportaži. »Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.«


25.06.2023

Vse o slovenski zastavi

Nedeljska reportaža predstavlja številne podrobnosti in zanimivosti o pomenu, izobešanju in izdelavi slovenskih državnih zastav.


18.06.2023

Romanje v Prekmurje: Marijino drevo

Ob skoraj pozabljeni vasi Radmožanci, ki leži med Lendavo, Dobrovnikom in obema Polanama, je gozd. Domačini mu pravijo Črni log. In v tem gozdu se je pred več kot sedmimi desetletji zgodil nenavaden dogodek. Vaški pastir se je vrnil s paše goveje živine in domačinom zaupal, da se mu je nad hrastom v gozdu prikazala Marija. Tako se je začela zgodba prekmurskega Lurda, ki še danes ni čisto priznana, pojasnjena ali širše znana. V Radmožance se je z Nedeljsko reportažo odpravil Marko Radmilovič.


11.06.2023

Talni taktilni vodilni sistem

Sprehod po Ljubljani ni nič posebnega in neobičajnega, boste rekli. Opazujemo dogajanje okoli sebe, občudujemo lepote in že s kotičkom očesa lahko zaznamo nevarnosti v okolju in se jim lahko uspešno izognemo. Po večini prostor dojemamo vizualno. Hoja po mestu pa postane izziv, če je človek slep, saj slepi in slabovidni prostor, ki nam je skupen, doživljajo drugače. Se videči zavedamo, kako pomembna je dostopnost prostora? Vemo, kaj pomeni talni taktilni vodilni sistem, ki izboljša gibanje ljudi z okvarami vida, s tem pa tudi njihovo samostojnost in kakovost življenja? Kakšne ovire na pot, ki naj bi bila varna, postavljajo neozaveščeni posamezniki in kako jih lahko ogrožajo v prometu? Petra Medved se je na sprehodu po prestolnici pridružila Timoteju Skledarju in Boštjanu Vogrinčiču, ki uporabljata belo palico.


04.06.2023

Notranjska hiša

Ste že slišali za Menišijo? To je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem, dolino Cerkniščice in Otavščice ter logaškim Ravnikom, Ljubljanskim barjem in Krimom. Približno 15 km dolga in 6 km široka planota je visoka okoli 700 m in poteka v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. Večji del Menišije porašča gozd, v katerem se ni težko izgubiti. No, mi se bomo odpravili v enega izmed šestih krajev na tej planoti, v Selšček. Tu je bil rojen znameniti slikar Maksim Gaspari. V njegovi rojstni hiši so imeli vaško furmansko gostilno, v kateri so se ustavljali furmani, ki so vozili les iz hribovskih vasi. Ta živahni promet je spodbudil še prijatelja Gasparijevih, Šviglovega očeta, ki je v Selščku zgradil hišo in v njej odprl še eno gostilno, po domače Pri Markotovih, v kateri je ponujal tudi malice. V oddaji Nedeljska reportaža bomo spoznali prav to danes popolnoma obnovljeno nekdanjo furmansko gostilno. Avtor oddaje je Milan Trobič.


28.05.2023

Kranjski rovi

Pod starim Kranjem se vijejo podzemni rovi – tisoč tristo metrov je njihova skupna dolžina. Gradili so jih med 2. svetovno vojno, v 80-ih so v njih zaradi ustreznih pogojev gojili šampinjone, od leta 2008 pa so prepoznavna turistična znamenitost Kranja, ki si je prislužila celo srebrnega Sejalca – priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. 10 tisoč obiskovalcev na leto je statistika, ki je k obisku skrivnostnih rovov spodbudila tudi Darjo Pograjc in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.


21.05.2023

Inteligentna nedeljska reportaža

Stroji delajo za nas


14.05.2023

Tehnična in produkcijska ekipa, ki stojita za šansonom

Pred drugim predizborom festivala šansona bomo izvedeli, kakšna produkcijska in tehnična ekipa stojita za tako velikim glasbenim radijskim dogodkom.


07.05.2023

Kolesarjenje

Kolesarjenje postaja iz dneva v dan bolj priljubljena oblika rekreacije, prav tako vsakodnevne mobilnosti, vse bolj pa je pomembno tudi v turistični ponudbi. V času globalnih podnebnih sprememb je kolesarjenje ključnega pomena za zmanjševanje ogljičnega odtisa, za manj emisij v ozračju. Poleg hoje tvori prvi steber trajnostne mobilnosti. V drugi steber sodi javni potniški promet, v tretjega motorni promet, četrti steber je tovorni promet, peti pa celostno prometno načrtovanje. A kaj se skriva za temi visokoletečimi besedami? Kakšna je kolesarska podoba ljubljanske urbane regije? Ob vsem tem v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


27.04.2023

V svetu gramofonskih plošč in ljubezni do glasbe

Zbiranje gramofonskih plošč je prav posebna strast. A tudi poslušanje gramofonskih plošč je svojevrsten obred in izkušnja. Držanje ovitka in opazovanje njegove likovne podobe, medtem ko se plošča vrti na gramofonu, igla pa prasketaje potuje po tankih zarezah zvočnega zapisa in ob nežnem pokljanju predvaja izbrano glasbo, je prizor, ki marsikomu vzbuja občutek nostalgije. V današnji Nedeljski reportaži se je Miha Žorž podal po poti gramofonskih plošč in v za marsikoga že izgubljenem času našel povsem aktualne poglede. Ljubezen do plošč je namreč ljubezen do glasbe. Še vedno.


23.04.2023

Miren večer s kartami

Igre s kartami so priljubljena zabava, da pa je mogoče poseči z njimi tudi na višje ravni človeškega mišljenja, se strinjajo mnogi besni igralci taroka, pasjanse, ali katere drugih priljubljenih iger. Večina kvartopircev pa spoštljivo umolkne, ko beseda nanese na bridž. Globalni fenomen, ki ga uvrščajo celo med športne panoge, je v Sloveniji malo znan, kar pa ne pomeni, da ga Slovenci ne igramo. Delček bridž scene nam bo Marko Radmilovič predstavil v Nedeljski reportaži.


16.04.2023

Zavarovani gorski rastlini – blagajev volčin in clusijev svišč

Prizadevanja za varstvo gorske narave segajo že v konec 19. stoletja, v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Pomlad je čas, ko tudi v sredogorju zacvetijo najrazličnejše rastline, mnoge med njimi so zavarovane. Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. V Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, bomo predstavili dve zavarovani gorski roži – blagajev volčin in clusijev svišč.


09.04.2023

Cvetoče rastje velikonočnega časa

Čas velike noči vsako leto postreže s posebnim rastjem, značilnim za zgodnjepomladne dni, obstaja pa rastlina, ki je po prazniku dobila ime, in prav njej bomo namenili osrednjo pozornost v tokratni Nedeljski reportaži.


02.04.2023

Kocke, iz katerih se da sestaviti (skoraj) vse

Redke so igrače, ki imajo toliko ljubiteljev med starimi in med mladimi, kot jih imajo legendarne danske kocke lego. Po vsej verjetnosti si njihov ustanovitelj, danski mizarski mojster Ole Kirk Christiansen, ko je leta 1932 ustanovil podjetje, kjer so izdelovali lesene igrače, tega ni predstavljal niti v najbolj norih sanjah. Ogromno ljubiteljev teh igrač živi tudi v Sloveniji in najbolj strastni izmed njih so že 25. po vrsti pripravili Kockefest, razstavo njihovih lastnih stvaritev, ki v nekaterih primerih vsaj konkurira domiselnosti izvirnih kreacij. Na kockefest je mikrofon Prvega odnesel Jure K. Čokl in ga vklopil med milijoni drobnih kock.


26.03.2023

Dnevnik, ki ga piše valovanje vode

V sredo, na svetovni dan vode, se je na sedežu Združenih narodov v New Yorku začela druga mednarodna konferenca o vodi, Slovenija pa bo v prihodnjem letu prevzela predsedovanje Konvenciji o vodi. V Nedeljski reportaži se ne bomo posvetili dejavnostim in zavezam Slovenije, temam, ki so bile na dnevnem redu konference, ampak fotografski razstavi v Galeriji Jakopič v Ljubljani, kjer je že nekaj časa na ogled 130 fotografij z naslovom: VALOVANJE: VIZUALNI DNEVNIK VODE, fotografska zbirka različnih možnih življenjskih oblik vode. Lirično temačna mističnost in zadržana živahnost vode je ob glasbi in spremljevalnemu besedilu podana kot prvoosebna pripoved, ki je nastala ob fotografijah članov nizozemske agencije NOOR Images. Kuratorja razstave sta dr. Marija Skočir in Stefano Carini.


19.03.2023

Živali v urbanem

Vse večja urbanizacija že desetletja krči naravno okolje in tako zmanjšuje življenjski prostor za rastline in prosto živeče živali. Te so se najprej umaknile iz naselij, v zadnjem času pa so se vrnile v betonske džungle in ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Dandanes ni več čudno, da se na primestnih in mestnih zelenih površina pasejo srne, košute ali poljski zajci. Medvedi so redni gostje v vaseh na Notranjskem in Kočevskem. Ježi in kune se prosto podijo po mestnih ulicah, lisice pa oprezajo v bližini hiš in smetnjakov. Na mestnih stavbah gnezdijo galebi, vrnil se je sokol selec, da ne govorimo o sivih vranah, kavkah in drugih pticah. O vsem tem bomo govorili v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov