Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stara Gora

11.06.2017


Zemljevid Slovenije ima obliko kokoške, kot radi rečemo, in tam, kjer ima ta naša kokoška vrat, najožji del, leži Stara Gora, ki sodi v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. To občino in istoimenski kraj z okolico nekateri imenujejo tudi slovenske ali vsaj prleške Atene. Predvsem zaradi številni znanih Slovencev in Slovenk, ki so močno zaznamovali zgodovino, kulturo in politiko širšega prostora.

 

V Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici so zapisali:

Stara Gora je majhna vasica prijaznih in veselih ljudi. Je ena izmed 27-ih vasi občine Sveti Jurij ob Ščavnici in leži na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turja na jugu. Na vzhodnem vznožju se povezuje z ravnico Murskega polja, na zahodni strani pa se nadaljuje v gričevnat svet Slovenskih goric. Skozi vas nas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let.

Stara Gora je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli je danes urejen etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja. Nasproti muzeja, v samem osrčju vasice pa stoji cerkev Svetega Duha, ki se bohoti s svojim 45 metov visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji.

V bližini Stare Gore so našli fosile mastodontov, mamutov. Naselje je v zapisih prvič omenjeno v 10. stoletju, čeprav je bilo področje naseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo gomile, pozneje so bili tu prisotna keltska plemena, našli so ostanke rimske ceste in ostanke avarskih vojaških taborišč. To področje je bilo od nekdaj obmejno, nam je med drugim povedal Boris Kovačič, prostovoljni turistični vodnik pri Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici.

Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je na Star Gori uredilo Turistično informacijski center, in v društvu delujejo zelo zagnani posamezniki pove Edi Sedmak zadolžen za omenjeni center, obenem pa je tudi prostovoljni vodič.

 

Etnološka zbirka

V nekdanji šoli je urejen etnološki muzej kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov in notranjo opremo kmečkih domov. Zbirka obsega več kot 1000 predmetov.

Vse ima zgodbo

 

Šolski spomini

Posebna zgodba pa je povezana s sliko Franceta Prešerna. Ta je poleg šolske kronike, edina "preživela" divjanje nemške nacistične vojske, ki je imela v šoli svoje poveljstvo. Ko so nemški vojaki pripravljali grmado na kateri so zažgali vse  kar je bilo slovenskega, je eden od pogumnih domačinov za steklenico žganja uspel zamenjati omenjeno sliko in del šolske kronike, in ju tako rešil pred ognjenimi zublji.

 

Dom

Imena in gospodarji

 

Romarska cerkev

Na spletni strani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici  piše:  Cerkev je lepa in prostorna stavba baročne dobe, zgrajena leta 1967. V osrednjem delu Stare Gore se bohoti s svojim 45 m visokim zvonikom, kateri je viden daleč naokrog.

Sv. Duh.

foto: Marjan Smrke.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar posvečen Svetemu duhu ter dva stranska oltarja posvečena Devici Mariji in Sveti Luciji. Oltarji so leseni s pozlačenimi detajli in so delo graških delavnic. Cerkev je leta 1889 poslikal italijanski slikar Jacob Brollo. Poslikave veljajo za eno njegovih najlepših del. Cerkev se prav tako ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Orgle so delo graške družine in so narejene konec 17. stoletja. Po temeljiti obnovi danes ponovno igrajo. Cerkev Svetega duha ni bila nikoli farna cerkev in je še danes podružnična. Ker pa je farna cerkev koncem 18. stoletja bila že pretesna, je roka Jožefa II. cerkvi Svetega Duha prizanesla, da je niso zaprli. Že v preteklosti pa so bile zapovedane maše vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih, kar se je ohranilo vse do danes.

Okolica

 

Mojster, ki navdušuje

Franc Belšak je zagotovo človek, ki te preprosto navduši. S svojim znanjem, odprtostjo in energijo, ko beseda nanese na njegovo veliko ljubezen- stare stroje in naprave. Zato ne preseneča članek, Slovenske novice, avtor Iztok Ilich, članek 21. 02. 2017.


Nedeljska reportaža

877 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Stara Gora

11.06.2017


Zemljevid Slovenije ima obliko kokoške, kot radi rečemo, in tam, kjer ima ta naša kokoška vrat, najožji del, leži Stara Gora, ki sodi v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. To občino in istoimenski kraj z okolico nekateri imenujejo tudi slovenske ali vsaj prleške Atene. Predvsem zaradi številni znanih Slovencev in Slovenk, ki so močno zaznamovali zgodovino, kulturo in politiko širšega prostora.

 

V Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici so zapisali:

Stara Gora je majhna vasica prijaznih in veselih ljudi. Je ena izmed 27-ih vasi občine Sveti Jurij ob Ščavnici in leži na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turja na jugu. Na vzhodnem vznožju se povezuje z ravnico Murskega polja, na zahodni strani pa se nadaljuje v gričevnat svet Slovenskih goric. Skozi vas nas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let.

Stara Gora je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli je danes urejen etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja. Nasproti muzeja, v samem osrčju vasice pa stoji cerkev Svetega Duha, ki se bohoti s svojim 45 metov visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji.

V bližini Stare Gore so našli fosile mastodontov, mamutov. Naselje je v zapisih prvič omenjeno v 10. stoletju, čeprav je bilo področje naseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo gomile, pozneje so bili tu prisotna keltska plemena, našli so ostanke rimske ceste in ostanke avarskih vojaških taborišč. To področje je bilo od nekdaj obmejno, nam je med drugim povedal Boris Kovačič, prostovoljni turistični vodnik pri Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici.

Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je na Star Gori uredilo Turistično informacijski center, in v društvu delujejo zelo zagnani posamezniki pove Edi Sedmak zadolžen za omenjeni center, obenem pa je tudi prostovoljni vodič.

 

Etnološka zbirka

V nekdanji šoli je urejen etnološki muzej kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov in notranjo opremo kmečkih domov. Zbirka obsega več kot 1000 predmetov.

Vse ima zgodbo

 

Šolski spomini

Posebna zgodba pa je povezana s sliko Franceta Prešerna. Ta je poleg šolske kronike, edina "preživela" divjanje nemške nacistične vojske, ki je imela v šoli svoje poveljstvo. Ko so nemški vojaki pripravljali grmado na kateri so zažgali vse  kar je bilo slovenskega, je eden od pogumnih domačinov za steklenico žganja uspel zamenjati omenjeno sliko in del šolske kronike, in ju tako rešil pred ognjenimi zublji.

 

Dom

Imena in gospodarji

 

Romarska cerkev

Na spletni strani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici  piše:  Cerkev je lepa in prostorna stavba baročne dobe, zgrajena leta 1967. V osrednjem delu Stare Gore se bohoti s svojim 45 m visokim zvonikom, kateri je viden daleč naokrog.

Sv. Duh.

foto: Marjan Smrke.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar posvečen Svetemu duhu ter dva stranska oltarja posvečena Devici Mariji in Sveti Luciji. Oltarji so leseni s pozlačenimi detajli in so delo graških delavnic. Cerkev je leta 1889 poslikal italijanski slikar Jacob Brollo. Poslikave veljajo za eno njegovih najlepših del. Cerkev se prav tako ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Orgle so delo graške družine in so narejene konec 17. stoletja. Po temeljiti obnovi danes ponovno igrajo. Cerkev Svetega duha ni bila nikoli farna cerkev in je še danes podružnična. Ker pa je farna cerkev koncem 18. stoletja bila že pretesna, je roka Jožefa II. cerkvi Svetega Duha prizanesla, da je niso zaprli. Že v preteklosti pa so bile zapovedane maše vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih, kar se je ohranilo vse do danes.

Okolica

 

Mojster, ki navdušuje

Franc Belšak je zagotovo človek, ki te preprosto navduši. S svojim znanjem, odprtostjo in energijo, ko beseda nanese na njegovo veliko ljubezen- stare stroje in naprave. Zato ne preseneča članek, Slovenske novice, avtor Iztok Ilich, članek 21. 02. 2017.


06.06.2021

Motnik in njegov nosorog

Nedeljska reportaža se sprehaja po Motniku v Tuhinjski dolini; natanko tam, kjer se je pred 25 milijoni let sprehaljal tudi pritlikavi nosorog. Ta zadovoljen v svojem prazgodovinskem močvirju niti slutil ni, da bo nekoč poleg bogate zgodovine in kulturne dediščine tudi sam postal motniška krajevna znamenitost. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.


30.05.2021

Orodno plezanje

Če sredi poletja naletite na plezalce, ki v skalnih previsih plezajo z derezami na nogah in s cepini v rokah, ni nič narobe ne z vami ne z njimi. Kar počnejo, je ena izmed najmlajših vej plezanja, imenovana orodno plezanje ali po angleško 'dry tooling'. Gre za zelo atraktivno in zelo naporno početje, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev in celo tekmovalce, ki nas v tej disciplini zastopajo na evropskih prvenstvih. Privežite se na vrv, v nedeljski reportaži z njimi pleza Jure K. Čokl.


23.05.2021

Ptice slovenskih občinskih grbov

Izmed dvesto dvanajstih slovenskih občinskih grbov jih enaindvajset krasijo ptice najrazličnejših vrst. Vsaka izmed teh pernatih znanilk lokalne identitete - naj gre za simbol, ki obstaja že od srednjega veka, ali pa za rezultat domišljije sodobnega časa - pa ima posebna pomen in zgodbo.


16.05.2021

V čebelnjaku

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.


16.05.2021

"Čebele so našle mene"

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


09.05.2021

Ljubljanska drevesa

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo, in zato je spremljalo človeštvo kot tako imenovan - axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo in nam obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V oddaji Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane. Avtor oddaje je Milan Trobič.


02.05.2021

Muzej norosti 2021

Pred nekaj dnevi je odstopila direktorica našega največjega socialnovarstvenega zavoda - Zavoda Hrastovec. Na ta način je impozantno grajsko poslopje, za zidovi katerega živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, vnovič prišlo v ospredje zanimanja javnosti. Ampak niso le kadrovske čistke pripeljale ta zavod v središče zanimanja. Njegova podružnica, grajsko poslopje gradu Cmurek, je zdaj že skoraj osem let domovanje Muzeja norosti. Gre za civilnodružbeno pobudo domačinov iz Trat, ki v širokem spektru svojih dejavnosti poskušajo tako stavbo kot okolico duhovno in materialno revitalizirati. Muzej norosti je v zadnjih mesecih medijsko izjemno prisoten in tudi dokumentarno-feljtonsko uredništvo se je v Nedeljski reportaži odpravilo v Slovenske gorice. Tam je bil Marko Radmilovič.


25.04.2021

Varuhi Zlatega studenca antične Petovione

Zlati studenec je izvir čiste pohorske vode, ki je že pred več kot 2 tisoč leti napajala rimsko Petoviono – današnji Ptuj. Čeprav so o pomenu in zgodovinski vlogi tega izvira pisali že pred drugo svetovno vojno, so ga ob pomoči lastnice gozda, kjer se nahaja, in občine znova obudili člani domačega društva »Gremo naprej«. Prepričani so, da lahko izvir s svojo zgodbo postane atraktivna turistična točka ob vznožju Pohorja. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.


18.04.2021

Dvorec Gutenbuchel

Nedeljska reportaža se sprehaja po prostorih in okolici dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju. Pred stotimi leti je bil ta skriti biser stavbne dediščine dom šoštanjskih industrialcev, družine Vošnjak; pred petdesetimi oddelek psihiatrične bolnišnice Vojnik; danes pa se z dogodki in razstavami ter ob pomoči lokalne skupnosti spet prebuja. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.


11.04.2021

Zganjajmo cirkus!

Cirkus je krovni pojem, ki zajema umetnost in veščine ravnotežnostne in višinske akrobatike, žongliranja, klovnovstva in vsega vmes. Je pa cirkus tudi izjemno pedagoško orodje, ki uči vztrajnosti, odgovornosti in sodelovanja. Tujina se tega že zelo zaveda, Slovenija še ne. Ambrož Kvartič je za tokratno Nedeljsko reportažo spoznaval, kako dobro bi bilo, da bi vsak obvladal vsaj eno cirkuško spretnost.


04.04.2021

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.


21.03.2021

Po sledeh vodomca

Naša dežela ponuja nešteto zanimivih krajev in skritih kotičkov, v katerih se prepletata naravna in kulturna dediščina. Tako je tudi v vasi Cerovo, ki leži v občini Grosuplje, blizu Turjaka. Kraj se ponaša z zanimivo zgodovino in tematsko potjo Po sledeh vodomca in z zavarovanim delom te naravoslovne učne poti Vodomčevim gajem. Pot Po sledeh vodomca ponuja nova doživetja in odkriva skrite poti za ohranitev narave in njenih prebivalcev. Ljubitelje narave in pohodništva vodi od vasi Cerovo proti Logu pod Cerovim, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Od tam naprej se dviguje po kraškem gozdnem terenu do Županove jame. Nadaljuje se proti enemu redkih ohranjenih protiturških taborov, Taboru Cerovo. Od tam se spusti nazaj proti vasi Cerovo. Celotna trasa krožne učne poti je dolga 5,2 km, lahko pa prehodite tudi krajši krog, tako da se v Podlomu odpravite po poti, ki pelje na Cerovo. Pot je opremljena z usmerjevalnimi tablami in tremi informacijskimi, na katerih je predstavljena panoramska karta območja. Prva informacijska tabla je postavljena v vaškem jedru na Cerovem. Namen in ključni cilj projekta razširitve naravoslovne učne poti, ki se začenja v Logu pod vasjo Cerovo, je ozaveščanje in izobraževanje ljudi vseh starosti o ohranjanju in pomenu biotske raznovrstnosti ter odnosu človeka do narave. V sklopu učne poti organizirajo različne delavnice, seminarje in vodene oglede, s katerimi se krepita spoštovanje in zdrav odnos do narave. Pot, vodomčev gaj in druge zanimivosti bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


14.03.2021

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.


07.03.2021

Poglejska cerkev

Za popotnico današnji oddaji smo izbrali zapis Turističnega društva Gorje. Takole so zapisali: navdih pri stvarjenju krajev, varno položenih v vznožje Julijcev, obdanih z gozdnim zelenjem Pokljuke in Mežakle, je moral biti zares veličasten. Sredi tega stvarstva so kot v zelenje skrbno izdelanih jaslic položene vasi, ki pripadajo gorjanski fari in občini. Dominanten zvonik farne cerkve Sv. Jurija se prišleku pokaže že od daleč, torej se ni pretirano čuditi, če se najbolj prepoznavna pesem, ki pritiče Gorjam, imenuje »U Gorjah zvoni, da se turn maje«. Pa imenovani zvon farne cerkve še zdaleč ni zadnji, po katerem bi bili ti kraji prepoznavni daleč naokoli, tu so namreč Godba Gorje, Alpski kvintet in znani kravji zvonci, ki pripovedujejo o tod živeči stari zvončarski obrti in živini, ki ob času popase gorjanskim vasem pripadajoče pokljuške planine. Že dandanašnji bistre vode so nekoč gnale kolesja vzdolž reke Radovne posejanih žag, mlinov in kovačij, vse do naravnih tesni, vrezanih med Homom in Borštom, kjer se silna moč vode ujame v soteski, imenovani Vintgar. Ja, prav zares, kot je njega dni dejal Ivan Godec: »Ne potrebuje velike domišljije in slepečega olepšavanja oni, ki opisuje divne kraje po naši Gorenjski. Zapiše naj samo to, kar vidi navaden opazovalec, pa bo gotovo zadosti.« Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v starejšo kameno dobo. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo Poglejska cerkev, našli kamnito orodje. In prav Poglejsko cerkev bomo predstavili v današnji nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


28.02.2021

Velika dražba vrednejšega lesa

Gozd je naš najljubši ekosistem. Brez njega tudi nas ne bi bilo in plenilska civilizacija, v katero smo se spremenili, to rada pozablja. Z gozdom na svetovni ravni ravnamo kot svinja z mehom. Ker je gozd star in pameten, bo preživel, mi pa si s krčenjem žagamo vejo, na kateri sedimo. Slovenci smo ob številnih hibah, ki ovirajo naš razvoj, vsaj v odnosu do gozda vzorni. Oziroma smo bili. Nekaj zaradi tradicije, nekaj zaradi umnih gozdarjev preteklosti. Zadnja leta slovenskemu gozdu grozijo ujme, bolezni in urbanizacija, a je naše drevje še vedno v dobri kondiciji. Tako kaže vsakoletna dražba vrednejšega lesa, ki jo pripravljajo v Slovenj Gradcu. V Nedeljski reportaži jo je obiskal Marko Radmilovič.


21.02.2021

Frizerji med korono

Med epidemijo se je zelo veliko govorilo o tem, kdaj bodo oziroma ne bodo odprti frizerski saloni. V obdobju vsesplošnih prepovedi, ki jim je bilo včasih težko slediti, je bila ta ena izmed tistih, ki je bila tudi med prvimi preklicana. Zakaj je tudi med izrednimi razmerami frizerstvo tako pomembno in kaj vse pomeni strankam, se je v Slovenj Gradec odpravil raziskovat Jure K. Čokl.


14.02.2021

Dolomitne lutke

Ko prvič vidiš zapis Društvo dolomitne lutke, seveda pričakuješ, da se člani tega društva ukvarjajo z gledališčem, z lutkami, pa vendar to ni tako. Dolomitne lutke so namreč ime geoloških struktur, ki nastajajo v kraških kamninah na stiku apnenca in dolomita. Pa o tem več v oddaji. Društvo ima svoj sedež na Bloški Polici, ki je nekako na sredini med tremi najbolj prepoznavnimi točkami: gradom Snežnik, Križno jamo in Cerkniškim jezerom. Kot so zapisali na svoji spletni strani, si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave, samooskrbo in sonaravni turizem med Notranjsko in Cerkljanskim. Zato izvajajo različne aktivnosti z omenjenih področij. Člani so ljubitelji narave, vedoželjni znanja in izkušenj prednikov, ki so bili močno povezani z naravo. Navajam: »Ljudje smo preprosti drobci narave. Naša moč je v sozvočju z njo. Tu je naše poslanstvo. Raziskujemo, stikamo, vohamo, opazujemo, prisluhnemo, odkrivamo, podoživljamo, obujamo in prenašamo znanje, jemo preprosto in zdravo in to delimo z drugimi. To nas veseli in zanima. To nas samouresničuje. Skupaj rastemo, kot rastejo ljudje od rojstva do smrti, kot tudi drevesa, kapniki, zgodbe in gobe. Imamo dolgoletne izkušnje na področju raziskovanja in varovanja jam in krasa, opravljene izpite za jamarje, jamske vodnike po turističnih jamah in lokalne turistične vodnike. Že dve desetletji smo aktivni na področju regijskega turističnega vodenja, organizacij delavnic in dogodkov za različne ciljne skupine s področja turizma, samooskrbe ter varovanja narave in kulturne dediščine.« Konec navedka. Društvo dolomitne lutke bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


07.02.2021

Nocoj ob dvajsetih - napovedniki Televizije Slovenija

Ko spremljamo program Televizije Slovenija, imamo napovednike kar naprej pred očmi. Vendar pa zelo redko pomislimo, da gre za zelo zanimiv miniaturni televizijski žanr s čisto svojimi zakonitostmi, za udarne pakete zgoščene komunikacije in za medijske izdelke, za katerimi je kar nekaj ustvarjalnih ljudi.


31.01.2021

Naj poti

V Sloveniji je v dolžini pet tisoč kilometrov več kot sedemsto tematskih poti, ki postajajo doma in v svetu vse bolj pomemben del turistične ponudbe. Gre za tematske, sprehajalne, planinske poti, kolesarske in konjeniške ter vodne in obvodne poti, ki so prepredene po dolgem in počez, od morske obale do visokogorja. Na skrbno načrtovanih in urejenih poteh se razkrivajo posebnosti in izjemnosti naravnega ali kulturnega okolja, po katerem se sprehajamo. Gre za lahke in poučne poti, na katere se lahko po večini odpravimo v vseh letnih časih. Pogoste so v slovenskih naravnih parkih, ki vsak po svoje navdihuje z bogatim rastlinskim in živalskim svetom. Spet druge pa vodijo po poteh kulturne dediščine, kulinarike ali drugih lokalnih posebnosti. Dobra predstavitev poti in tega, kar ponujajo, pomaga turistom bolje spoznati kraje, ki jih obiščejo, to pa poglobi njihovo doživetje. Sicer pa Turistična zveza Slovenije skupaj s partnerji, Zavodom za gozdove Slovenije in Slovenio Outdoor oziroma Gospodarskim interesnim združenjem za pohodništvo in kolesarjenje vsako leto organizira tekmovanje za izbor najboljše tematske poti v tekočem letu. Izbor poteka pod strokovnim vodstvom posebne komisije, ki vsako pot pregleda in oceni. V Nedeljski reportaži bomo tako spoznali delo te komisije, njene cilje in tudi primer tematske poti Strunjan v podobah morja. Avtor oddaje je Milan Trobič.


24.01.2021

Nenavadno potovanje gospoda Edwarda Browna

Zgodovina angleških popotnikov, ki jih je obvezno popotovanje po celinski Evropi ali pa znanstvena vedoželjnost prinesla v naše kraje, je dolga in pisana, pa tudi dobro dokumentirana in naši raziskovalci so jo objavljali. Humphry Davy, izumitelj jamske svetilke, je mogoče najznamenitejše ime med njimi, ni pa edino. Thomas Cook je recimo svoj izum, ki ga danes imenujemo kar turistični aranžma, v veliki meri utemeljil na obisku Postojnske jame in Krasa ? pa še bi lahko naštevali. Angleške, seveda pa tudi številne druge popotnike sta v Sloveniji prejšnjih stoletij privlačila dva bisera, ki sta danes mogoče odmaknjena iz turističnega in še kakšnega fokusa. Cerkniško jezero in Idrijski rudnik sta bili destinaciji, zaradi katerih je Slovenija slovela v tedanjem svetu. Tokratna Nedeljska reportaža prinaša zanimiv potopis, ki ga je v drugi polovici sedemnajstega stoletja objavil angleški zdravnik Edward Brown. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov