Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
Profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer se pri svojih 92. lahko pohvali z izjemno bogatim življenjem, ki ga je strnila v nedavno izdani knjigi Poti in srečanja. V marsičem je premikala meje izobraževanja in znanosti, utirala sloves naše države na področju kemije in več desetletij delovala tudi kot strokovnjakinja programov Združenih narodov za razvoj in Svetovne banke.
Zanj radi rečejo, da je eden največjih strokovnjakov za psihodramo v tem delu Evrope, a sam na to pravi, da psihiatrija in psihoterapija nista kot tek na 200 metrov, da bi vedeli, kdo je najhitrejši. Iz rojstnega Beograda ga je pot pripeljala v precej manjšo Idrijo, kjer je našel čas za pisanje pred kratkim izdane knjige Psihodrama, Sprememba skozi akcijo, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku o psihodrami. Čeprav se je slovenščino učil že pred prihodom v Slovenijo, pa se med sodelavci z idrijskim narečjem v Psihiatrični bolnišnici Idrija najprej ni najbolje znašel.
V preddverjih ljubljanskih hiš, s staro kitaro in novimi prijatelji nastanejo zametki Mladih levov, priljubljenost pride nenapovedano, znanje nabira po poti. Skozi desetletja je posnel več kot 40 nosilcev zvoka in slike, prejel več kot 20 priznanj in prisega, da biografije ne bo nikoli napisal sam. Njegovo biografijo bi moral spisat bend posameznic in posameznikov, ki bi dogodke opisovali vsak iz svojega zornega kota. Benč je bil namreč vedno rad v skupinah, Bendologija je njegov zaščitni znak.
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, zase pravi, da slabe stvari hitro pozabi. Skuša biti konstruktivna in je usmerjena k rezultatom, kljub temu pa brez dlake na jeziku vedno pove, kaj ni v redu. Pravi, da je obdana z ljudmi, ki ji dajejo razlog za optimizem. "Če delaš v taki organizaciji kot jaz, si obkrožen z zelo pozitivnimi ljudmi, ki so pripravljeni nekaj vložiti v to, da bi bilo njim in drugim bolje. O takih ljudeh premalokrat slišimo." Z gostjo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
"Ko zboliš, imaš simptome, ki jih še nihče prej ni imel. Ko si srečen, ni nihče srečen na enak način kot ti. To je tvoja sreča." Tako pravi nedeljski gost Edo Maajka. Z Gašperjem Andrinkom sta govorila o tem, kaj trenutno pesti večino ljudi, pa se tega sploh ne zavedajo, kaj je doživljal ob družinski tragediji, zakaj se na Balkanu vse tako počasi menja, zakaj ljudje raje sprejemajo neuspeh kot uspeh, zakaj bi izdal vsako politično stranko in kako nanj vplivajo novi glasbeni trendi.
Nedeljski gost je raper Edo Maajka. To je neprevedena različica pogovora. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek. Opozorilo: v intervjuju se večkrat pojavi ekspliciten jezik. Toliko, da veste.
Igor Grdina ima dva doktorata – iz slavistike in zgodovine. Je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Menjavanje koledarjev mu ne pomeni veliko, ker je čas relativen tudi v zgodovini, letnice so kot stopnišče, zgodovinarji pa kot patologi. Ddr. Grdina je mojster zgodovinskih zgodb, ki intrigirajo. S kirurško natančnostjo secira prelomne dogodke in vanje v privlačnem literarnem slogu umešča glavne junake. Njegova aktualna in razprodana knjiga Ivan Cankar: portret genija predstavlja unikaten vpogled v življenje in delo našega največjega pisatelja. Kaj se lahko naučimo od Cankarja, kako je v vzvratnem ogledalu zgodovine videti naša prihodnost, kdo si drzne v času skrajne optimizacije stvari in ljudi zares še misliti nemogoče? Tudi o operah in operetah, poklicnih deformacijah zgodovinarjev, študentskem spoznavanju sveta za železno zaveso in o nenavadnem klicu samooklicanega izumitelja časovnega stroja. Z ddr. Igorjem Grdino se je pogovarjal Luka Hvalc
Eden od aktualnih Zoisovih lavreatov dr. Matjaž Perc spada v odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Kljub mladosti na mariborski univerzi deluje kot redni profesor in z januarjem zaganja svojo programsko skupino. Njegovo področje je fizika družbenih sistemov. Kot pravi, so lahko fizikalne enačbe presenetljivo odlične vodnice v kompleksnem telesu našega sveta.
Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Čikagu, nas bo odpeljala v različne soseske ameriških mest. Gremo med Slovence, ki so se na ameriški srednji zahod v iskanju boljšega življenja selili pred več kot stotimi leti, v svet priseljencev iz Latinske Amerike, ki so v Združenih državah sredi 60. let prek družbenih gibanj zahtevali svoje pravice, in v pozabljene soseske nekdaj mogočnega mesta, ki je zaradi globalizacije padlo na kolena, zdaj pa išče drugačne poti do oživljanja nekdaj bleščečih urbanih okolij. Predvsem pa razmišljamo o vključevanju prebivalcev v procese odločanja v mestih. Z gostjo se je pogovarjal Jan Grilc.
Marija in Andrej Štremfelj sta zapisana goram in alpinizmu, pedagoškemu poklicu, družini in v dobrem in slabem že nekaj deset let tudi eden drugemu. Sta tudi prvi zakonski par, ki se je skupaj povzpel na Everest. Andrej, takrat 7. oktobra 1990, že drugič – prvič je to storil leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, kar je bil prvi jugoslovanski in slovenski vzpon na Everest. Letos je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Marija pa je prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu, ki je stala na strehi sveta.
Tokratnega gosta smo ujeli na uvodu v novo sezono tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju. In prav to tekmovanje ga je zaznamovalo za vse življenje, njegov oče, legendarni francoski novinar Serge Lang, je bil eden od ustanoviteljev pokala. Novinarsko družinsko tradicijo je nadaljeval tudi on in jo še nadaljuje, čeprav bi se lahko že upokojil. Idej mu namreč ne zmanjka, zdaj se je usmeril na vzhod, v Gruzijo, kjer želi tamkajšnji vladi pomagati pri popularizaciji alpskega smučanja. Patricka Langa je v Soeldnu pred mikrofon povabil Aleš Smrekar.
So pesmi in so ljudje, ki so zelo živi v kolektivni zavesti. Julija in Aleksander Mežek. Prvi sprva ni bilo usojeno postati ponarodela, a zdaj to je. Aleksander Mežek pa je v polstoletni karieri postal in obstal eden od stebrov slovenskega kant-avtorstva. Poti med avdicijo oddaje Pokaži kaj znaš, do koncerta v Operi SNG Ljubljana opisuje brez zadržkov. Tudi trenutke, ki bi lahko življenjsko pot zapeljali v popolnoma drugačno smer. Z njim se je pogovarjal Andrej Karoli.
Doktorica Petra Svoljšak je predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. V ZRC SAZU raziskuje zgodovino prve svetovne vojne ter njen kulturno-zgodovinski kontekst. Na Univerzi v Novi Gorici predava predmeta “Nacionalno in prva svetovna vojna” ter “Svetovne vojne 20. stoletja” in napisala je knjigo Slovenci in prva svetovna vojna. Kako primerno, da se z njo kot Nedeljsko gostjo Vala 202 , spomnimo stoletnice konca 1. svetovne morije.
Z letošnjo Ježkovo nagrado za življenjsko delo ovenčani Jurij Souček je kot Nedeljski gost svoj lik in delo, predvsem pa legendarni in edinstveni glas, predstavil v živo na Valu 202.
David Pivk skrbi, da je ena najbolj prepoznavnih znamk na svetu še bolj prepoznavna. Direktor tržnega komuniciranja pri podjetju Nike je razkril, kako izbirajo športnike za svoje kampanje, kako je prišel do te zanimive službe in na katerem igralnem mestu bi igral, če bi bil nogometaš.
Z Alenko Artnik o skrivnostih potapljanja na vdih, meditaciji, usodi, olimpijskih igrah, resničnih izzivih. Tudi o snemanju dokumentarnega filma za mrežo Netflix in o tem, da si v prihodnosti vseeno predstavlja družino z otročki, ki tekajo po plaži. Ob potapljaškem centru, seveda.
Ob 50. Barcolani, najštevilčnejši regati na svetu, bo nedeljski gost legendarni jadralec Dušan Puh. Kot krmar na sicer italijanski jadrnici Fanatic je leta 1994 postal prvi Slovenec z zmago na Barcolani, sodeloval je še pri dveh slovenskih zmagoslavjih v tržaškem zalivu. Je eden redkih pri nas, ki se z jadranjem preživlja, je pa tudi večni “nergač” in kritik razmer v slovenskem jadranju. Pri sosedih Italijanih se ga je prijel naziv “nerjaveči”.
Na skrajnem severu naše celine živi kar 23 tisoč polarnih medvedov, kar ni malo, a njihova prihodnost je veliko bolj negotova kot usoda številnih drugih ostalih ogroženih vrst. Zaradi globalnega segrevanja, ko morje niti v polarnih območjih pozimi ne zamrzne več in ko so poletja na severu vedno daljša, jim preprosto zmanjkuje življenjskega prostora. Zato se tudi njihove poti vedno pogosteje križajo s človekom – samo letos so v Kanadi ubili dva človeka. Polarne medvede že 35 let preučuje dr. Andrew Derocher z Univerze Alberta, ena od vodilnih svetovnih avtoritet zanje. Bil je tudi osredji gost letošnje mednarodne konference o medvedu, ki je sredi septembra potekala v Ljubljani. Opozarja predvsem na posledice podnebnih sprememb na življenje teh polarnih zveri: v zadnjih desetletjih se je njihovo telo skrčilo za 20 centimetrov in počasi izumirajo. Z nami bo delil tudi podrobnosti o življenju za polarnim krogom, o tem, da je polarnega medveda lažje ujeti kot zajca, o pojavu medvedjih hibridih in več o njihovi neverjetni sposobnosti orientacije.
Silvija Krejaković je bila dobri dve desetletji višja svetovalka Narodnega muzeja v Kraljevu, enem od srbskih mest, v katera so med drugo svetovno vojno izgnali več tisoč Slovencev. Med več kot 1500 v začetku vojne izgnanimi v Kraljevo je bilo le nekaj mesecev pozneje, oktobra 1941, nekaj ustreljenih kot talcev. Kot maščevanje za pobite ali ranjene nemške vojake je namreč nemška vojska po tovarnah, šolah, ulicah in domovih zajela ljudi, tudi otroke, in jih odpeljala na morišče. Še desetletja po njihovem poboju, ko je bil na prizorišču te tragedije že urejen spominski park in so številni umetniki darovali svoja dela za razstavo, ki naj bi bila umetniški opomin na ta poboj, je bilo število pobitih popolna neznanka, ugibanja so segala celo do 7.000 ljudi. Naša današnja nedeljska gostja Silvija Krejakovič je prva zgodovinarka, ki se je zbiranja imen lotila sistematično in tako tej siloviti človeški tragediji ni dala le znanstvenega okvirja, pač pa sleherni zaporedni številki tudi ime, obraz in življenjsko zgodbo.
Gledališki režiser Janush Kica, poljskega rodu, ki je v zadnjih dveh desetletjih osvojil skoraj vse slovenske odre. Je prvi tuji režiser, ki je uprizoril Linhartovega Matička in z letošnjim septembrom zasedel mesto profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
Neveljaven email naslov