Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke.
Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati.
Neveljaven email naslov