Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi

19.01.2020


Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok

Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.

"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."

Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.

"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."

Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."

A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.

"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."

Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :

"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."

Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.

"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."


Nedeljski gost

855 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi

19.01.2020


Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok

Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.

"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."

Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.

"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."

Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."

A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.

"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."

Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :

"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."

Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.

"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."


11.11.2017

Na kavču pri Magnificu

Magnifico mu občasno rečejo celo žena, mama in sin, sicer pa je za prijatelje Manjo, za stare prijatelje celo Manifo ali Manifa. Preden si je nadel vzdevek, se je predstavljal s svojim imenom Robert, ki ga je dobil po Kennedyju, v tistem obdobju je treniral tudi smučarske skoke, slab mesec delal na banki, po Nemčiji igral v narodno-zabavnem bendu in se po osamosvojitvi Slovenije, ko je bil zadnjič dejaven udeleženec volitev, velikopotezno poimenoval Magnifico. Po tridesetih letih kariere zatrjuje, da ni ne prepotenten ne impotenten. Uživa v svojem studiu in kvartirju v parku Tivoli, ki mu je posvetil hit, ki zveni, kot da je iz zlate dobe Slovenske popevke. Srbi ne morejo verjeti, da je spisal hit Pukni zoro, ki ga prepeva 50 tisoč nogometnih navijačev. Razbijal je tabuje o čefurjih in pedrih, a se nima za družbeno dejavnega človeka, še več, družbeno angažirani umetniki mu gredo pošteno na živce. Prepričan je, da smo ljudje na svetu zato, da uživamo. Opredeljuje se za stabilno-depresivnega, srečo dojema kot hipni občutek, ki človeka morda kdaj zadene čez dan. Rad kuha in po kosilu počiva. Zanimata ga vesolje in kvantna fizika, status vodilnega slovenskega hitmejkerja regijskega in pogojno celo svetovnega dometa pa pripisuje tudi šarlatanstvu. V bistvu pa je general in velik frajer z originalnim slogom. Na kavču pri Magnificu. Od Freuda do Manife. Od Avsenika do Tivolija. Od sreče do … Intervju in poseben podkast dodatek: dialog bratov Magnifica in Schatzija v sproščenem vzdušju studia Tivoli. Pogovarja se Luka Hvalc.


05.11.2017

Vito Divac

Prejšnji teden se je na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Poleg poškodovanih smučarjev in smučark je na uvodnem prizorišču nove tekmovalne zime manjkal tudi tokratni nedeljski gost, ki je alpsko smučanje desetletja spremljal profesionalno. Za Vita Divca, dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo, sicer novopečenega upokojenca, so mnogi prvič slišali šele letos, ko je izšel biografski roman Jaz. Tina, katerega avtor je. A za Divcem so mnoga leta novinarskega spremljanja kolesarstva, atletike, jadranja in alpskega smučanja, med drugim je tudi oče naziva Vražje Slovenke. Tina Maze je bila samo ena od njegovih službenih muz, njun odnos pa je presegel običajen odnos novinar – športnik.


29.10.2017

Dubravka Tomšič Srebotnjak

Dubravka Tomšič Srebotnjak, svetovno uveljavljena slovenska pianistka je nedeljska gostja vala 202, o njeni glasbeni virtuoznosti se je v svoji biografiji razpisal tudi učitelj in slavni pianist Arthur Rubinstein, potem, ko se je kot 17 letnica predstavila v znameniti njujorški dvorani Carnegie Hall.


22.10.2017

Jožica Hafner, sodelavka arhiva RTV Slovenija

Jožica Hafner hodi k maši, a ne podpira Cerkve, bere Mladino in podpira raznolikost človeškega uma.


15.10.2017

Dr. Gregor Tomc

Dr. Gregor Tomc, izredni profesor na FDV, se je nostalgično spomnil časov izpred štirih desetletij, ko so za železno zaveso prvič zahrumeli Pankrti: sociološko, kulturološko in politično. "Sredina 70. let je bila zame velik dolgčas. V Ljubljani se ni dogajalo nič. Razbiti ta dolgčas, to me je edino zanimalo."


08.10.2017

Nataša Peršuh, modna oblikovalka

Nataša Peršuh, modna oblikovalka, prejemnica mnogih nagrad doma in v tujini je prepričana, da je bila njena generacija na začetku kariere premalo pogumna, oziroma nora, da bi lahko uspela v globalni modni industriji. Sedaj je izredna profesorica na Naravoslovno tehniški fakulteti in je med drugim tudi soustanoviteljica SQUAT-a, društvo za neodvisno modo, ki pomaga mladim, da lahko pokažejo svojo ustvarjalnost.


01.10.2017

Marijanca Ajša Vižintin

Marijanca Ajša Vižintin je nase opozorila že v prejšnjem desetletju, ko je kot učiteljica slovenščine in bibilotekarka dokazovala, da je pri vključevanju otrok priseljencev mogoče narediti veliko več od tega, kar kažejo razmere na številnih šolah. Danes je raziskovalka na Inštitutu za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter nudi strokovno podporo pedagoškim delavkam in delavcem po vsej Sloveniji. Razvila je inovativni model medkulturne vzgoje in izobraževanja. Pri svojem delu izpostavlja dobre primere iz prakse, hkrati pa je zelo kritična do stališča, ki ga sliši prepogosto, da se ne da narediti nič. Spregovorila je udi o kolektivni pozabi, slovenskem izseljevanju in vlogi književnosti pri preseganju predsodkov.


24.09.2017

Tadej Golob, urednik, kolumnist, pisatelj

Naš tokratni Nedeljski gost obvladuje raznotere zanimive veščine in pri nobeni se ni zares opekel. Kot novinar se je lotil športa, kot kolumnist seksa, kot urednik raznih revij posvečenih adrenalinu. Pomagal je napisati nekaj športnih in kulturniških biografij, prejel Kresnika za romaneskni prvenec Svinjske nogice, se natreniral boksa, da je začutil junaka – amaterskega boksarja. Vmes se je podal v mladinsko in otroško literaturo, zadnje čase pa navdušil s kriminalko Jezero – v kateri protagonisti veliko poslušajo Val 202.


17.09.2017

Ljubica Podboršek

Materni jezik Ljubice Podboršek je znakovni jezik. Že kot otrok je svojim gluhim staršem predstavljala vez s slišečim svetom, zato je tolmačenje postalo del njenega življenja.


08.09.2017

Bojana Potočnik

Učiteljica slovenščine s Kozjanskega Bojana Potočnik je svojim učencem ob začetku šolskega leta na tablo napisala misel francoskega filozofa Pascala Brucknerja, “da dokler ustvarjaš in dokler ljubiš, ostajaš živ”. Prepričana je, da je slovenska osnovna šola prenatrpana s predmeti, ki so postali male akademske znanosti, otrokom pa so prezgodaj vsiljene vsebine, ki jih ne razumejo. Uporništva med učenci sploh ne opaža, zato jih provocira, da bi bili kritični, saj živijo v družbi, v kateri je po njenem mnenju uporništvo nujno za preživetje. Bojana Potočnik je upornica, konstruktivno razčlenjuje temne plati slovenskega šolstva, opozarja na socialno razslojenost, dvoličnost in skuša iz slabega sistema potegniti najboljše, ga včasih tudi prelisičiti, žal ji je za kratek izlet v politiko. Šolarje navdušuje nad gledališčem in je prepričana, da si morajo tudi odrasli kdaj kupiti igračo. Njej je mama nekoč kupila slovar tako, da je vzredila in prodala prašiča … Z Bojano Potočnik se je pogovarjal Luka Hvalc.


03.09.2017

Uroš Macerl

Nekaj prirojene trme in smisla za upor. Pa veliko veliko vztrajnosti in neomajnosti. To so lastnosti, ki jih mora imeti vsak svetovno znan aktivist v boju proti onesnaževanju narave. Uroš Macerl, ovčjerejec iz Ravenske vasi pri Zagorju, jih ima: “Na hribovski kmetiji se do večera zelo nadihaš, zato je še toliko bolj pomemben čist zrak. Nikoli nisem razmišljal, da bi zbežal s kmetije. To hišo vonjam od otroških let, v celoti jo ogrevamo s krušno pečjo.” Letošnji Goldmanov okoljski nagrajenec za Evropo, Eko-krogovec iz revirjev, slaba vest vseh pasivnih kavčarjev – in še slabša vest za korporacijske direktorje profitarskih onesnaževalcev. Pričakal nas je kar na svoji kmetiji: “Tole nedeljo pa ne morem nikamor, je kurban bajram, za nas ovčjerejce vrhunec sezone“.


27.08.2017

Manuela Ham

“Če rešiš enega otroka, si rešil svet,” je filozofija Manuele Ham, ki že deveto leto vodi naš edini krizni center za zanemarjene, ogrožene, zlorabljene otroke od tistih najmlajših, ki pridejo tja že po prvih dneh življenja, pa do šestletnih otrok. Prav poletni meseci pri njih veljajo za kritično obdobje, letos še posebej, saj so po letu 2009 presegli namestitvene zmogljivosti. O delu z otroki, ki jih ob njihovem odhodu vedno spremljajo solze, o sinu Davidu, ki je njena najboljša reklama, pa tudi o tem, zakaj uporablja Twitter in zakaj burek ni samo zajtrk. Naša nedeljska gostja Manuela Ham, vodja Hiše zavetja Palčica, ki letos zaznamuje deset let delovanja.


20.08.2017

Damir Skomina, nogometni sodnik

Ob Aleksandru Čeferinu in Janu Oblaku je Damir Skomina tretji Slovenec med evropsko nogometno elito. Pravzaprav je bil tam pred njima.


30.07.2017

Morten Traavik

Norveški režiser in umetnik Morten Traavik deluje v mednarodnem prostoru in se izraža v zelo širokem spektru umetniških žanrov. Večkrat je razburil svetovno javnost. Tako je organiziral lepotna tekmovanja za preživele žrtve zemeljskih min v Angoli in Kambodži, znan pa je predvsem po številnih kontroverznih sodelovanjih s severno korejskimi umetniki. Tako je bilo tudi v primeru s skupino Laibach, s katero se je podal v Severno Korejo in posnel dokumentarni film Dan Osvoboditve.


23.07.2017

Jure Jerman, meteorolog

Na vreme se vsi spoznamo? Nekateri pa se celo res. Med njimi je zagotovo Jure Jerman, meteorolog, vodja sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske modele pri Agenciji republike Slovenije za okolje. Nekdanji uspešni jadralec, ki mu sicer ni uspelo prijadrati do olimpijskih iger v Barceloni, je slovenski oče modela Aladin.


16.07.2017

Tone Stojko

Nedeljski gost Vala 202 je bil umetnik, mojster fotografije, fotoreporter, ki je zabeležil tudi burna leta razpada prejšnje države, osamosvajanja in osamosvojitve, pesnik in pripovednik z mariborskega Lenta: Tone Stojko. Na radijski način ga je fotografirala Tatjana Pirc.


09.07.2017

Edvard Kolar

Profesor doktor Edvard Kolar je kljub dejstvu, da je v zadnjih petih letih kot generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije in pred tem direktor direktorata za šport opravljal najpomembnejši operativni športni funkciji v državi, javnosti dokaj neznan. Še najbolj se je Slovencem vtisnil v spomin kot dolgoletni trener telovadca Mitje Petkovška, v tej vlogi je preživel kar 23 let. In to je res dolgo obdobje, sploh zanj, saj v zadnjem obodbju na nobeni funkciji ni zdržal več kot dve leti. Verjetno bo od 1. Septembra naprej drugače, takrat bo namreč postal predsednik uprave Športne loterije.


02.07.2017

Nedeljski gost Valter Mavrič

Evropski parlament ga je konec minulega leta postavil na vrh generalnega direktorata za prevajanje.


25.06.2017

Primož Lavrenčič

“Vino je moj vsakdanji kruh, vino je moj talent, realizacija mojih sanj”, pravi Primož Lavrenčič, ki je raziskovalno delo na univerzi zamenjal za iskanje pravih poti na Posestvu Burja. Prisega na avtohtone sorte in na tradicionalen, okolju prijazen način predelave vina. Z navdušenjem govori o družinskem kmetovanju, o tem, da je narava tista, ki opredeli vino, mimogrede pa se dotakne tudi problemov: “država mi je velikodušno pomagala in mi z zavlačevanjem sprejetja prostorskega načrta dala na razpolago šest let, da sem projekt tehnološko izpilil do (skoraj) popolnosti”. O Burji, avtohtonih sortah, priložnostih slovenskih vinarjev, pa tudi o izkušnjah v tujini, glasbi in preplezanih stenah, vinar Primož Lavrenčič.


18.06.2017

Matjaž Kek

Matjaž Kek se je po več kot zasluženem dopustu vrnil na kraj zločina, kjer je nekaj tednov prej osvojil hrvaško nogmoetno prvenstvo. Matjaž Kek je nedeljski gost Vala 202.


Stran 17 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov