Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi

19.01.2020


Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok

Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.

"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."

Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.

"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."

Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."

A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.

"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."

Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :

"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."

Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.

"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."


Nedeljski gost

852 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi

19.01.2020


Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok

Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.

"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."

Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.

"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."

Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."

A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.

"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."

Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :

"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."

Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.

"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."


02.10.2022

Katarina Bervar Sternad: Kultura molka je močna

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.


25.09.2022

Damijan Štefanc: Napaka v bolnišnici se pozna v nekaj dneh, tista v izobraževalnem sistemu pa čez leta

dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.


18.09.2022

Klemen Klemen: Odpri oči, sreča si ti

Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.”


11.09.2022

Jim Al Khalili: Priznanje napak te lahko opolnomoči

Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.


04.09.2022

Bogdan Tanjević: Dončić je najboljši že od 13. leta

Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.


28.08.2022

Anka Lipušček Miklavič: Brez ekipe, ki me je podpirala tudi v norih idejah, bi težko uspela

Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.


21.08.2022

Iz arhiva: Niki Lauda

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti.


17.08.2022

Iz arhiva: Marina Abramović

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.


14.08.2022

Iz arhiva: Reinhold Messner

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.


10.08.2022

Iz arhiva: Tomaž Humar

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.


07.08.2022

Iz arhiva: Jurij Gustinčič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.


31.07.2022

Markus Rex: Kar se zgodi na Arktiki, tam ne ostane

Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.


27.07.2022

Iz arhiva: Uma Thurman

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.


24.07.2022

Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen

Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.


20.07.2022

Iz arhiva: Dušan Jovanovič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.


17.07.2022

Goran Dragić: Košarka mi je dala vse

Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.


13.07.2022

Iz arhiva: Peter Greenaway

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.


10.07.2022

Boris A. Novak: Zgodbe nam osmišljajo svet

Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.


06.07.2022

Iz arhiva: prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer


03.07.2022

Kristina Kuzmič: Želim za nekoga biti nekdo, kot sem ga potrebovala sama, ko sem bila na dnu

Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih.


Stran 5 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov