Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok
Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.
"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."
Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.
"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."
Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.
"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."
A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.
"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."
Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :
"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."
Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.
"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Marko Slavič je direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi – Doma Danice Vogrinec. Tam vsako leto pripravijo rokovski koncert, učijo uporabe informacijske tehnologije, med počitnicami poskrbijo za varstvo otrok
Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah.
"Ko so Bajaga i Instruktori, ki so bili takrat na turneji po Avstraliji, sporočili, da pridejo na koncert, mi je skoraj zastalo srce. Veste, lažje je sestaviti neke številke kapitalske zgodbe, kot pa ustvariti situacijo, v kateri ne veš, kakšen bo odziv. Ko je treba za vsak slučaj nabaviti 600 parov čepkov za ušesa, ker se lahko zgodi katastrofa. Potem pa ugotoviš, da je ta večer nor, ko smo imeli za razliko od običajnih, nič zvoncev zaradi osamljenosti. Noben od stanovalcev ni hotel v posteljo in ko jih je Bora (Đorđević) zaradi fascinantnosti povabil kot ene izmed glavnih gostov na koncert v Stožice, je bilo to veselje iskreno."
Še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej.
"Počitniško varstvo otrok se je izkazalo za izjemno dobro prakso, ne samo zaradi medgeneracijskega sodelovanja, ampak je to postalo standardizirana oblika skrbi za otroke med počitnicami, ko so njihovi starši v službi. Brez tega projekta si poletja ne znamo več predstavljati."
Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.
"Vsaka zgodba, ki je vezana na zdravje starejših, na njihovo aktivnost, potegne s sabo veliko tveganja. A vendarle smo uspeli z res širokim spektrom programov najti za vsakogar nekaj. Naredili smo nekaj za destigmatizacijo, da ljudi ni strah priti v dom. Na primer gospa, ki sicer nikoli ne bi prišla v dom, pa je zaradi tega, ker je bila učiteljica enega od članov benda MI2 in je prišla v naš dom na njihov koncert, rekla, da ne želi bivati v nobenem drugem domu. Zaradi njih se je odločila za bivanje pri nas, ker ji tu ne bodo kratene njene osnovne življenjske potrebe in bo živela enako pestro kot doma."
A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi.
"Kadar je celoten sistem zasnovan na zasebnih praksah in je cilj vsake organizacije ustvarjanje dobička, ni prostora za velike zgodbe, ki so namenjene kakovosti življenja. Odločevalci naj premislijo, kam pelje zgodba pospešene privatizacije na področju starejših."
Marko Slavič pojasni, da se zaposleni v domovih trudijo in opravljajo delo, ki je - opisano z eno besedo - krvavo ... :
"... in hkrati izjemno dostojanstveno in prelepo, a izjemno težko, tako fizično kot psihično. Spremembe plač si zaslužijo. A je varčevanje na področju investicij, vzdrževanja na račun tega, da lahko izplačaš plače, neodgovorno. Želim si sistemskih rešitev, da bomo imeli pravico črpati sredstva iz državnega sklada, ki bo omogočil normalno financiranje tega sistema."
Nedeljski gost Marko Slavič opozarja, da je ključno delo z zaposlenimi, vse, kar počnejo v njihovem domu, je možno le z ustrezno motiviranim kadrom.
"V nekem trenutku lahko zaposlenim vliješ občutek pomena naše nujne prisotnosti po ustvarjanju dostojanstva, kar starejši potrebujejo. Delal sem v različnih panogah, a tako obremenjenega kadra s tako odgovornimi nalogami nisem videl nikjer. Ko te ljudi spoštuješ, iz njih izvlečeš dodatno odgovornost, da lahko dajo kanček več, prijaznost, odnos do ljudi, ki ga ni mogoče pričakovati od iztrošenih zaposlenih."
Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".
Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.
Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.
Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …
Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.
Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.
Neveljaven email naslov