Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


Nedeljski gost

853 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


22.12.2019

Boris Podrecca

Kdo je arhitekt Boris Podrecca, ali ga poznajo najmlajši rodovi arhitektov? Januarja bo kot častni meščan Dunaja slavil 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je posnela dokumentarni film o njegovi ustvarjalni poti v več nadaljevanjih. Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu. O Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. Z njim se je pogovarjala Nina Zagoričnik.


15.12.2019

Dana Budisavljević

Režiserko Dano Budisavljević je do največje zgodbe reševanja otrok v Evropi med drugo svetovno vojno pripeljalo naključje, črka, ki jo v imenu loči od imena rešiteljice vsaj 10.000 otrok. Avstrijka Diana Budisavljević je namreč nekaj let trajajoče reševanje otrok pravoslavcev iz taborišč v sklopu Jasenovca popisala v dnevniku, ki ga je njena vnukinja odkrila šele po babičini smrti in ki ob neverjetni humanitarni zgodbi odpira tudi velike rane hrvaške zgodovine.


08.12.2019

Filip Gartner, legendarni smučarski trener

Filip Gartner je legendarni smučarski trener, ki je zakuhal slovensko smučarsko evforijo s Križajem, Strelom, Petrovičem, Frankom in drugimi, pustil globok pečat v avstrijski reprezentanci z Nierlichom, Eberharterjem, Anito Wachter … Predvsem pa v norveški ekipi s Furusethom, Jaggejem, Aamodtom, Kjusom in še številnimi vrhunskimi smučarkami in smučarji. Je trener, čigar varovanci so osvojili največ slalomskih zmag v zgodovini. Pri osemdesetih je privolil v daljši intervju z Alešem Smrekarjem, čeprav nikoli ni imel rad daljših pogovorov z novinarji. Kot nikoli ni maral dolgih treningov na snegu, ki pa so morali biti zahtevni.


01.12.2019

Alenka Šelih, pravnica

Tokratna nedeljska gostja na Valu je tiste vrsta oseba, ob kateri ljudje, ki premorejo bistveno manj križev, pomislimo, kako kratke sape smo. Sama je v pravno stroko vstopila že v 60. letih prejšnjega stoletja in spletna bogato mednarodno kariero na področju kazenskega prava in kriminologije, pred dnevi pa je za svoje delo prejela najvišje preiznanje na področju znanosti v Sloveniji. Kot poznavalka kazenskega prava je skeptična do drakonskih kazni in tudi vse bolj represivnih kaznovalnih potez, ki jih zahodne družbe ubirajo zadnje čase. Gospa, ki jo je druga svetovna vojna naučila, kaj pomeni pomagati nekomu v stiski, ob tem danes tudi užaloščeno spremlja nestrpnost, ki se kuha med Slovenci. V prihodnjih minutah pa bo beseda tekla o marsičem.


24.11.2019

Medeja Lončar, direktorica

Medeja Lončar ne dvomi, da bo v prihodnje ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato je vlaganje v raziskovanje nujno. Umetna inteligenca bo nova elektrika in drugačne okoliščine bodo določale poklice, voditelji bodo drugačni in spremembam bomo morali na široko odpreti vrata. Medeja Lončar govori tudi o nujnosti vključevanja žensk v tehnološka podjetja in svojem prepričanju, da sta za uspeh nujna radovednost in pogum.


15.11.2019

Tomo Križnar, humanitarec in popotnik

“Po Zemlji se širi trohnoba,” je Tomo Križnar skupaj z ženo Bojano zapisal v najnovejšem eseju. Dobrih 40 let po tem, ko ga je z domače Turistične ulice v Naklem prvič odneslo v svet, iz njegovih oči in gest še naprej seva neverjetna ekstaza. Ekstaza življenja. Križnar se pripravlja, da bo v od vseh pozabljeno Nubsko gorovje odnesel zdravilo proti gobavosti, ki je zajela nesrečno ljudstvo v Sudanu. Nekoč mu je uspelo za vnovično podporo Nubam prepričati celo filmarko Leni Riefenstahl, iz štaba Melanie Trump so pred kratkim sporočili le “no go”. Tomo ne obupuje, verjame, da bo v Sudan spravil tudi predsednika Boruta Pahorja, a se šele zdaj zaveda širine Janeza Drnovška, po katerem so poimenovali vrtalni stroj. S sodobnimi tehnologijami se loteva tudi humanitarne akcije za Nube, hkrati pa svari pred podnebnimi spremembami in zlorabami ekološke zavesti tako politike kot kapitala. S Tomom Križnarjem se je Luka Hvalc pogovarjal tudi o Greti Thunberg, Carlu Gustavu Jungu, Beethovnu in navdihu, ki mu ga je zapustil Tomaž Pengov: “Proti polju, proti morju, proti mirnemu vesolju …” *V podkastu so uporabljeni odlomki petja Nub, ki jih je Tomo Križnar posnel v Nubskih gorah, del pesmi "Cesta" Tomaža Pengova in del Simfonije št. 5 Ludwiga van Beethovna.


10.11.2019

Dr. David Neubauer, pediater in otroški nevrolog

Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. Zaposlen je na Pediatrični kliniki v Ljubljani, na Kliničnem oddelku za razvojno, otroško in mladostniško nevrologijo, čigar predstojnik je bil več kot 17 let. Kot redni profesor predava na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ima bogate mednarodne izkušnje kot gostujoči profesor v Kuvajtu, Franciji, Zambiji, na Kosovu in na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Posveča se tudi zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje. Z Davidom Neubauerjem se je pogovarjal Gorazd Rečnik.


03.11.2019

Martina Konda

Martina Konda je slovenski glas v Berlinu. Nekdanja učiteljica slovenščine in dolgoletna voditeljica slovenskega programa na Radiu Multikulti. Dobro se spomni dogodkov novembra 1989, ki so pripeljali do padca berlinskega zidu. Njeni nemški prijatelji so bili sicer prepričani, da zid ne bo nikoli padel. V soboto 9. novembra bo minilo 30 let od zgodovinske prelomnice, ki ji je nazdravila tudi naša gostja. Anja Hlača Ferjančič je Martino Konda obiskala v zahodnem Berlinu.


18.10.2019

Rade Šerbedžija, igralec

Istra. Obnovljena kamnita hiša sredi nasadov oljk. Sliši se zvok morja. Senca jeseni in jesenov pada na masivno mizo pred hišo. Na njej domače črno vino, rakija iz Valjeva in skodelica kave. Rade Šerbedžija, legenda nekdanjih in sedanjih jugoslovanskih prostorov, prime v roke kitaro. Ko začne peti, človeka odpelje v neko novo atmosfero … Pesem je nova, posvečena je Tomažu Pandurju: “Ravno ko sem želel izpreči, me je zadela strela … Strela Don Juana … Takšno življenje ima svoj konec. Vseeno mi je, pekel ali raj.” Rade Šerbedžija je v več kot 50-letni karieri doživel vse. Osvojil je Jugoslavijo, se proslavil v Hoolywoodu. Še vedno igra, snema, muzicira. O politiki se mu ne ljubi več prepirati, raje z dobro voljo in nastopi popravlja svet. A še vedno je zelo jasen: umetnik mora biti disident in svetu kazati pravi obraz. Z Radetom Šerbedžijo o vojni in miru, nobelovcu Petru Handkeju, strasteh v življenju, poistovetenju z vlogami, pevcu Azre Johhnyju Štuliću, režiserju Stanleyju Kubricku in slovenskem šahistu Vasji Pircu. Tudi o razlogih, zakaj njegov oče navkljub 100 učakanim letom ni svojega sina nikoli videl na odru, filmu ali na televiziji. Z Radetom Šerbedžijo se je pogovarjala Nina Zagoričnik.


13.10.2019

Luka Snoj, jedrski fizik

Prof. dr. Luka Snoj je z zanimanjem gledal televizijsko serijo Černobil. Potem ko je prisluhnil še podkastu o seriji, pa se je na prizorišče nesreče tudi odpravil. To je bila najboljša službena pot v njegovi karieri. Več kot 30 let po nesreči je izključitvena cona naravni rezervat, kamor so se vrnile tudi živali na robu izumrtja. Vse to kaže, da človek naravi škoduje bolj kot radioaktivnost.


06.10.2019

Borut Marolt

Večina ga pozna kot pevca skupine Niet. A še veliko preden je postal član te legendarne skupine je delal kot učitelj družboslovja in vzgojitelj v ustanovi, kjer poskušajo na pravo pot v življenju usmeriti mladostnike, nad katerimi je večina že obupala. Od nedavnega je tudi ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami v Logatcu. Nedeljski gost Miha Švalja je bil Borut Marolt.


29.09.2019

Damjan Kozole, režiser in scenarist

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.09.2019

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije

Umirjenost, preudarnost in potrpežljivost so lastnosti, primerne oziroma celo nujne za guvernerja centralne banke. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle jih ima. Poleg tega pa tudi precej odločne odgovore, zakaj Evropska centralna banka znižuje že zdaj negativne obrestne mere, kaj se bo zgodilo z 20 milijardami slovenskih prihrankov, naloženih v bankah, če bodo uvedene bančne ležarine, pa tudi o tem, kako ocenjuje bančno sanacijo pred šestimi leti, po kateri se prah še vedno ni polegel.


15.09.2019

Marjan Pipenbaher, projektant in konstruktor mostov

Že skoraj 40 let gradi mostove, premaguje ovire, povezuje ljudi in ustvarja poti, ki okolju dajo dodatno vrednost.


08.09.2019

Oleg Mandić

Masten zrak, gosti oblaki, sonca od nikoder, eno drevo, ki stoji še danes, nikakršnega petja ptic, samo vsakodnevne godbe orkestra, ki je pospremil taboriščnike na prisilno delo. To je le eden od spominov danes 86-letnega Olega Mandića, zadnjega otroka, ki je bil izpuščen iz Auschwitza. Oleg Mandić je v taborišču preživel sedem mesecev, to, da je ven odšel živ, pripisuje sreči: “Sreča je na prvem mestu, predstavlja 70 odstotkov, 20 odstotkov je mamina ljubezen, pet odstotkov pa otroška iznajdljivost.” O travmatični izkušnji je spregovoril deset let po osvoboditvi: “Po molčečnežu sem postal klepetulja.” Od Tita do Josefa Mengeleja, od česna do preživetvenega gona, od psihoterapije v Auschwitzu do opatijskega valčka … z nedeljskim gostom Olegom Mandićem.


01.09.2019

Marta Zabret, profesorica matematike

Profesorica matematike Marta Zabret, ki poučuje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je nedavno lepo število svojih zgodb o dogodivščinah izza matematičnega katedra strnila v knjigi MaRtematične prigode. To je knjiga za na polico med Sveto pismo, Iliado in Kosovelove Integrale, je ob tem zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Gospa z izpiljenim slogom in materinsko empatijo do svojih dijakov pravi, da so srednješolci najbolj inovativna in samosvoja plast človeštva in da se je treba postaviti po robu zakoreninjenemu rodbinskemu aksiomu o tem, da nismo za matematiko, tudi če nas kdaj pesti vnetje sinusov in kosinusov. No, v teh dneh tik pred začetkom šolskega leta že razvezuje malho z iksi in ipsiloni, tudi s kančkom treme pred vsemi novimi in starimi obrazi, ki bodo zasedli klopi pred njo.


25.08.2019

Jure Apih, avtor knjige Rdečega mlina blues

Jure Apih je bil novinar, urednik Teleksa, bil je direktor Dela in oglaševalec. V sedemdesetih letih je bil kreativni direktor prve slovenske oglaševalske agencije Studio marketing Delo, podpisal se je pod mnogo nagrajenih oglaševalskih kampanj, poleg je bil pri akciji 4 milijone pridnih rok in Podarim dobim. Bil je član mnogih oglaševalskih in marketinških strokovnih organizacij, v začetku devetdesetih je zasnoval in sodeloval pri ustanovitvi Zlatega bobna, mednarodnega oglaševalskega festivala. V pokoju se je posvetil pisanju, kolumne so zbrane v knjigi Papirnati boben, napisal je Fino kuhinjo za telebane, Za lepo misel dam cekin in mnoge druge. A zadnja, Rdečega mlina blues, je drugačna knjiga. Je osebna zgodba o Srečku Robinščaku, ki je življenje izgubil v udbovskih zaporih. Gre za pripoved o 1200 straneh udbovskih dokumentov, spletkah, o Srečkovem klicu na pomoč, ki ga ni želel nihče slišati, pa tudi o zamerah, maščevalnosti, desetletjih življenja in dela ter zgodbi, ki jo še mora dokončati. O knjigi, ki jo je moral napisati, Jure Apih v pogovoru z Natašo Zanuttini.


18.08.2019

Jenny Erpenbeck

Jenny Erpenbeck o sebi pravi, da je vzhodnonemška pisateljica. Zaznamovali sta jo otroštvo v vzhodnem Berlinu in odraščanje v družini intelektualcev. Oče je bil fizik, mama prevajalka iz arabščine. Kritična je tako do nekdanje Nemške demokratične republike kot do sodobne Nemčije. Ima svoje razloge in razlage, zakaj ob porušitvi zidu ni občutila evforije. Pogreša dolgočasenje in trenutke, ko njena glava pripada le njej. V slovenščino je preveden njen roman Srečišče (Heimsuchung), mednarodno slavo pa si je pridobila z romanom Gehen, ging, gegangen.


28.07.2019

Renato Baretić

Nedeljski gost Renato Baretić je v Sloveniji verjetno najbolj znan po svojem najuspešnejšem romanu Osmi poverjenik. Zanj je na Hrvaškem prejel vse najpomembnejše literarne nagrade in velja tudi za roman tistega desetletja, ko je izšel. Pisatelj, pesnik, scenarist in sestavljalec kvizov govori o življenju v Splitu, pomenu novinarstva danes in o tem, kam je zašla hrvaška družba. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.


21.07.2019

dr. Tanja Kajtna

Športni psihologi niso vedeževalci in nimajo čarobne paličice, njihovo delo z vrhunskimi športniki je lahko uspešno le z dolgotrajni delom. Tega se slovenski športniki vse bolj zavedajo, čeprav je v naši kulturi še vedno prisotno tudi razmišljanje, da mora svoje težave vsak rešiti sam. Nedeljska gostja je dr. Tanja Kajtna, predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, predava na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in sodeluje s številnimi slovenskimi šampioni, tudi z Ilko Štuhec. Z njo se je pogovarjal Aleš Smrekar.


Stran 12 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov