Ozka soteska je bila edina pot za spravilo pohorskega lesa v dolino, zato so seveda ob reki nastali številni mlini in žage. Reka Oplotniščica jih je poganjala brez težav – v bistvu gre bolj za hudournik, ker na svoji zelo kratki poti do vasi naredi že 1000 metrov višinske razlike. Danes žag ni več, je pa v vintgarju urejena sprehajalna učna pot.

Oplotnice načeloma ni težko najti. V Slovenskih konjicah na enem izmed križišč ni težke izbire – za Oplotnico zavijete desno, za vse ostale stvari in kraje pa levo. Hitro lahko pridete do te malo večje vasi, ki pa ima lepo urejeno središče.

Do vintgarja pa se lahko odpravite na dva načina – prvi je z avtom, le nekaj minut stran na začetku vzpona ob ovinku opazite tablo za Oplotniški vintgar in tam parkirate. Lahko greste tudi peš ob strugi reke.

Pot po vintgarju je večinoma ravna, večjih vzponov sploh ni, le mestoma zavije malo navkreber. So pa pri urejanju postavili kar precej klopi in počivališč.

Izlet samo po vintgarju ni dolg, verjetno vam bo vzel dobro uro, odvisno od postankov. Za nadaljevanje izleta je v okolici kar nekaj možnosti. V že omenjenem Cezlaku najdete muzej kamnoseštva, ob delovnih dneh si lahko ogledate tudi kamnolom. V središču Oplotnice najdete obnovljeno graščino, kjer gostujejo tudi občasne razstave in vinoteka.