Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po spodnjem toku najdaljše zgolj slovenske reke sta nas popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja supanja v Posavju
Supanje je šport, ki je preprosto dostopen vsakomur, predstavlja rekreativno vadbo ali pa odličen način za sprostitev po napornem tednu. In ravno zaradi svoje dostopnosti – danes lahko supamo že praktično kjerkoli je na voljo nekaj vode – ljudje iščejo vedno nove lokacije, ki še niso preveč prometne, med spustom ponudijo mir in neokrnjeno naravo. Ena takih je v spodnjem toku tudi reka Krka.
Krka velja za najdaljšo reko, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju in je naša edina reka, ki odlaga lehnjak. V zgornjem toku hladna kraška reka polna brzic se v spodnjem toku prelevi v tipično panonsko reko s skromnim naklonom in počasnim tokom. Od izvira v istoimenski vasi Krka v Suhi krajini do izliva v Savo pri Brežicah se spusti za vsega 125 metrov. Čeprav reka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Na njeni gladini se tako srečujejo kajakaši in kanuisti, veliko je ribičev, domačini in turisti pa se v reki tudi kopajo. Zaradi svoje mirnosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa je Krka priljubljena tudi med ljubitelji supanja.
"Eden izmed sošolcev je bil pravi slovenski surfer, ki jezdi valove. Razlagal nam je svoje zgodbe o Franciji, o Maroku. Takrat me je čisto prevzel z vsemi svojimi zgodbami, zato se je meni porodila ideja, zakaj se ne bi dalo tega narediti tudi na Krki, na Savi ali kateri drugi reki v Posavju." Jernej Agrež o tem, kako si supanje že leta 2011 utrlo pot v Posavje
Od Otočca dalje na Krki ni več jezov. Ob dolenjski lepotici v spodnjem toku ni veliko vasi, med bolj obljudenimi so še Bela Cerkev, Kostanjevica na Krki, Brod v Podbočju, Pristava ob Krki, Bušeča vas in Krška vas. Reka ponuja veliko različnih tras, ki so primerne za suparje z različnimi znanji.
"Za kakšne začetnike je kakšna lepa zgodba supanje okoli Kostanjevice, za malo bolj izkušene pa start pri Mraševem in potem vse do Brežic." Simona Potočar Agrež o tem, kam na nedeljski izlet
Kombinacij, kje, kako in s kom se podati na sup, je ogromno. Na super dogodivščino se lahko odpravite sami, v dvoje, vedno večkrat pa se suparji odločijo, da na desko vzamejo tudi svojega najboljšega štirinožnega prijatelja. Dostop do reke Krke je enostaven, saj teče v bližini avtocestne povezave Ljubljana – Zagreb, a je še vedno dovolj daleč, da dobimo občutek, da se življenje ob njej preprosto ustavi.
"Mislim, da nisem videla še enega človeka, ki bi prišel dol s supa in rekel, da je bilo to brez veze. Vsakdo je navdušen." Simona Potočar Agrež pojasnjuje, zakaj je sup prava izbira za kogarkoli
582 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Po spodnjem toku najdaljše zgolj slovenske reke sta nas popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja supanja v Posavju
Supanje je šport, ki je preprosto dostopen vsakomur, predstavlja rekreativno vadbo ali pa odličen način za sprostitev po napornem tednu. In ravno zaradi svoje dostopnosti – danes lahko supamo že praktično kjerkoli je na voljo nekaj vode – ljudje iščejo vedno nove lokacije, ki še niso preveč prometne, med spustom ponudijo mir in neokrnjeno naravo. Ena takih je v spodnjem toku tudi reka Krka.
Krka velja za najdaljšo reko, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju in je naša edina reka, ki odlaga lehnjak. V zgornjem toku hladna kraška reka polna brzic se v spodnjem toku prelevi v tipično panonsko reko s skromnim naklonom in počasnim tokom. Od izvira v istoimenski vasi Krka v Suhi krajini do izliva v Savo pri Brežicah se spusti za vsega 125 metrov. Čeprav reka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Na njeni gladini se tako srečujejo kajakaši in kanuisti, veliko je ribičev, domačini in turisti pa se v reki tudi kopajo. Zaradi svoje mirnosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa je Krka priljubljena tudi med ljubitelji supanja.
"Eden izmed sošolcev je bil pravi slovenski surfer, ki jezdi valove. Razlagal nam je svoje zgodbe o Franciji, o Maroku. Takrat me je čisto prevzel z vsemi svojimi zgodbami, zato se je meni porodila ideja, zakaj se ne bi dalo tega narediti tudi na Krki, na Savi ali kateri drugi reki v Posavju." Jernej Agrež o tem, kako si supanje že leta 2011 utrlo pot v Posavje
Od Otočca dalje na Krki ni več jezov. Ob dolenjski lepotici v spodnjem toku ni veliko vasi, med bolj obljudenimi so še Bela Cerkev, Kostanjevica na Krki, Brod v Podbočju, Pristava ob Krki, Bušeča vas in Krška vas. Reka ponuja veliko različnih tras, ki so primerne za suparje z različnimi znanji.
"Za kakšne začetnike je kakšna lepa zgodba supanje okoli Kostanjevice, za malo bolj izkušene pa start pri Mraševem in potem vse do Brežic." Simona Potočar Agrež o tem, kam na nedeljski izlet
Kombinacij, kje, kako in s kom se podati na sup, je ogromno. Na super dogodivščino se lahko odpravite sami, v dvoje, vedno večkrat pa se suparji odločijo, da na desko vzamejo tudi svojega najboljšega štirinožnega prijatelja. Dostop do reke Krke je enostaven, saj teče v bližini avtocestne povezave Ljubljana – Zagreb, a je še vedno dovolj daleč, da dobimo občutek, da se življenje ob njej preprosto ustavi.
"Mislim, da nisem videla še enega človeka, ki bi prišel dol s supa in rekel, da je bilo to brez veze. Vsakdo je navdušen." Simona Potočar Agrež pojasnjuje, zakaj je sup prava izbira za kogarkoli
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Dan pred dnevom Evrope smo se odpravili na za nedeljski izlet neobičajno dolgo pot. V samo srce Evrope, v kraj, ki vsak mesec za nekaj dni postane središče EU. Obiskali bomo stavbo, v kateri vsak mesec več kot 700 ljudi odloča o naši skupni prihodnosti, stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Ravni dol je dolenjska vasica z desetimi hišami (in nekaj več dušami), ki leži med Sodražico in Ribnico. V širšem okolju je znana po mnogih zanimivostih, najbolj po svojem čisto pravem muzeju. Na domačiji, kjer se je nekoč reklo “pri Maticovih”, je Matičev vnuk Ivan Šega nekdanji skedenj preuredil v galerijo in muzej, v katerem si lahko ogledate zgodovino kraja in doline zadnjih 100 in več let.
Na sončni strani Alp leži Pohorje. Na sončni strani Pohorja leži Kebelj. Vasi na južnih pobočjih Pohorja so drugačne od strmih grap, ki na severu padajo v dravsko dolino. Na jugu pa se ljudje in kraji in smreke mešajo s trtami in nakupovalnimi središči. In nad vsem tem vzvišeno stoji Kebelj
V kraje pod beneški Triglav, kot naši rojaki na italijanski strani meje ljubkovalno kličejo 1642 metrov visoki Matajur, se je odpravil Damjan Zorc.
Povabili vas bomo na malce drugačen izlet. Adrenalinski, za kakršnega se ne morete odločiti, kadar se vam zljubi, kajti najprej morate preveriti, če na dan svoje odločitve tja sploh lahko greste. Sabrina Mulec vas bo v družbi predsednice društva Drobnovratnik Špele Habič, kustosinje Notranjskega muzeja Postojna Alenke Čuk, predsednika Planinskega društva Postojna Mirana Hebarja in turističnega vodnika in domačina Tomaža Penka popeljala na Poček. V osrčje osrednjega vadbišča Slovenske vojske, kjer poleg prečudovite narave, zaščitene s projektom Natura 2000 in vojakov, lahko srečate tudi kakšnega medveda, ali pa najdete neeksplodirano mino. Na Poček lahko pridemo iz Postojne ali pa s Prestranka.
Čeprav smo že teden dni po veliki noči, je nekaj prazničnega vzdušja še ostalo. Ciniki bi rekli, da še največ okoli pasu, a podaljšati praznično vzdušje je mogoče tudi z odhodom v naravo. Recimo z obiskom rožice, ki ji je ob pacifiškem otoku, vstajenjska noč posodila ime.
Na Gorenjskem, med Kranjem in Mengšem, leži Komenda. Že dolgo ni več vas, čeprav nekateri še vedno pravijo, da je. V občini je 14 vasi, ki imajo vse ledinska imena. Med njimi so tudi Suhadole, ki pa so dobile ime po vodi, ne po suši. Veliko vode v Komendo, ki ji nekateri pravijo tudi najlepše stopalo Kamniško-Savinjskih Alp, priteče prav iz gora. Tako je pri Suhadolah, pod hribom Strmca, izvir Mrzlega potoka, ob njem pa je že leta 1987 začel nastajati majhen svet majhnih mlinčkov. Seveda ni nastajal sam – mlinčke so postavili domačini, ki jih še vedno obnavljajo in skrbijo zanje.
Prihajajo topli meseci, ko se bodo trume turistov, tudi slovenskih, zgrinjale na obale Jadranskega morja. Pametno je na dolgi poti narediti počitek in še bolj pametno je avtocestne pavze uporabiti tudi za krajši trening duha. Le lučaj od avtoceste, ki nas iz Zagreba vodi proti Splitu, je rojstni kraj Nikole Tesle. Letos bomo praznovali 160-letnico njegovega rojstva in že samo to dejstvo je dovolj, da sta se srečala Marko Radmilovič in Mile Čorak, direktor spominskega centra "Nikola Tesla!"
Po ulicah Ljubljane se orientiramo s pomočjo novega zemljevida, ki so ga ustvarili mladi. Zemljevid tujim turistom prestolnico in življenje domačinov skuša prikazati v realni luči, mimo olepšanih besed uradnih turističnih vodnikov.
Na izlet gremo tokrat v vas, za katero verjetno še niste slišali, niti ponesreči zašli tja. Šavna Peč je skrita v hribih med Hrastnikom in Zidanim Mostom, slovenski literarni zgodovini je prispevala velikega prevajalca Antona Sovreta, obiskovalcem pa na lep dan postreže z izjemnimi razgledi. Čez Savo gremo z zadnjo še delujočo “cicko”, na hrastniških obalah pa bomo ugotavljali, kaj imajo rudniške borovnice skupnega z oradami.
Ob tem valentinovem koncu tedna, ko bodo sem in tja leteli srčki vseh oblik, se bomo na valu 202 posvetili tistim najbolj okusnim – lectovim. Lectarstvo je bilo v 18. in 19. stoletju ena izmed najbolj razširjenih obrti v slovenskih krajih, prvič pa se omenja že v 14. stoletju. V Lectarski delavnici v Radovljici je bil prvi lect izdelan leta 1766, tako da letos praznuje 250. obletnico, v 500 let stari hiši, v kateri je zadnjih deset let edini muzej lectarstva pri nas. Na nedeljskem izletu v tem muzeju nas je še zanimalo, kakšne so zgodbe, ki se pletejo okoli tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa.
Kako daleč v zgodovino segajo korenine cerkljanske Laufarije in njenih likov ni znano, saj o tem pripoveduje le ustno izročilo. So pa Laufarji zagotovo izvorno cerkljanski. Zadnjo Laufarijo po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem so njeno tradicijo pretrgali obe vojni in vmesno obdobje italijanske okupacije, znova so jo oživili leta 1956. Prvotno Laufarsko družino je sestavljalo 14 likov, do danes se je njihovo število povečalo na 25. Zadnji, oštir, je bil dodan leta 1997. Dogajanje bo tudi letos doseglo vrhunec na pustno nedeljo s sprevodom laufarjev in branjem obtožnice pustu. In prav med to zanimivo in pisano druščino gremo na pustno nedeljo na izlet. Oziroma kot pravijo Laufarji: “Pridite v Cerkno, da bo ripa bel debiela”.
Na nedeljski izlet se tokrat odpravljamo z vlakom. Sicer se ta že več kot pol stoletja ni premaknil, a spomina in ljubezni do starih hlaponov to ne zmoti. Po ozkotirni progi proti Zrečam in šlo bi celo proti Vitanju, ako ne bi nasproti stala nemila zgodovina in Pohorje.
Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.
Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.
Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.
Dražgoše so te dni povezane s spominsko slovesnostjo Po poteh partizanske Jelovice. A v tej vasi pod Dražgoško goro se prepletata tudi bogata zgodovina in narava. V Dražgošah so doma znameniti dražgoški kruhki in sonce, ki so ga ujeli v predstavitveni film. Neturistična jama Konasnica v nedrjih Jelovice pa skriva v sebi čudovit jamski svet.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
V Sloveniji je nastal eden izmed desetih taktilnih muzejev v Evropi. Slepi in slabovidni tako niso več zapostavljena skupina v slovenskem muzejskem okolju, za njihove potrebe je prirejen Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Pošta se nam zdi zelo vizualna stvar, a v muzeju jo znajo predstaviti tudi drugače. Šli smo pogledati, kako so se lotili projekta.
Neveljaven email naslov