Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po spodnjem toku najdaljše zgolj slovenske reke sta nas popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja supanja v Posavju
Supanje je šport, ki je preprosto dostopen vsakomur, predstavlja rekreativno vadbo ali pa odličen način za sprostitev po napornem tednu. In ravno zaradi svoje dostopnosti – danes lahko supamo že praktično kjerkoli je na voljo nekaj vode – ljudje iščejo vedno nove lokacije, ki še niso preveč prometne, med spustom ponudijo mir in neokrnjeno naravo. Ena takih je v spodnjem toku tudi reka Krka.
Krka velja za najdaljšo reko, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju in je naša edina reka, ki odlaga lehnjak. V zgornjem toku hladna kraška reka polna brzic se v spodnjem toku prelevi v tipično panonsko reko s skromnim naklonom in počasnim tokom. Od izvira v istoimenski vasi Krka v Suhi krajini do izliva v Savo pri Brežicah se spusti za vsega 125 metrov. Čeprav reka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Na njeni gladini se tako srečujejo kajakaši in kanuisti, veliko je ribičev, domačini in turisti pa se v reki tudi kopajo. Zaradi svoje mirnosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa je Krka priljubljena tudi med ljubitelji supanja.
"Eden izmed sošolcev je bil pravi slovenski surfer, ki jezdi valove. Razlagal nam je svoje zgodbe o Franciji, o Maroku. Takrat me je čisto prevzel z vsemi svojimi zgodbami, zato se je meni porodila ideja, zakaj se ne bi dalo tega narediti tudi na Krki, na Savi ali kateri drugi reki v Posavju." Jernej Agrež o tem, kako si supanje že leta 2011 utrlo pot v Posavje
Od Otočca dalje na Krki ni več jezov. Ob dolenjski lepotici v spodnjem toku ni veliko vasi, med bolj obljudenimi so še Bela Cerkev, Kostanjevica na Krki, Brod v Podbočju, Pristava ob Krki, Bušeča vas in Krška vas. Reka ponuja veliko različnih tras, ki so primerne za suparje z različnimi znanji.
"Za kakšne začetnike je kakšna lepa zgodba supanje okoli Kostanjevice, za malo bolj izkušene pa start pri Mraševem in potem vse do Brežic." Simona Potočar Agrež o tem, kam na nedeljski izlet
Kombinacij, kje, kako in s kom se podati na sup, je ogromno. Na super dogodivščino se lahko odpravite sami, v dvoje, vedno večkrat pa se suparji odločijo, da na desko vzamejo tudi svojega najboljšega štirinožnega prijatelja. Dostop do reke Krke je enostaven, saj teče v bližini avtocestne povezave Ljubljana – Zagreb, a je še vedno dovolj daleč, da dobimo občutek, da se življenje ob njej preprosto ustavi.
"Mislim, da nisem videla še enega človeka, ki bi prišel dol s supa in rekel, da je bilo to brez veze. Vsakdo je navdušen." Simona Potočar Agrež pojasnjuje, zakaj je sup prava izbira za kogarkoli
582 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Po spodnjem toku najdaljše zgolj slovenske reke sta nas popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja supanja v Posavju
Supanje je šport, ki je preprosto dostopen vsakomur, predstavlja rekreativno vadbo ali pa odličen način za sprostitev po napornem tednu. In ravno zaradi svoje dostopnosti – danes lahko supamo že praktično kjerkoli je na voljo nekaj vode – ljudje iščejo vedno nove lokacije, ki še niso preveč prometne, med spustom ponudijo mir in neokrnjeno naravo. Ena takih je v spodnjem toku tudi reka Krka.
Krka velja za najdaljšo reko, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju in je naša edina reka, ki odlaga lehnjak. V zgornjem toku hladna kraška reka polna brzic se v spodnjem toku prelevi v tipično panonsko reko s skromnim naklonom in počasnim tokom. Od izvira v istoimenski vasi Krka v Suhi krajini do izliva v Savo pri Brežicah se spusti za vsega 125 metrov. Čeprav reka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Na njeni gladini se tako srečujejo kajakaši in kanuisti, veliko je ribičev, domačini in turisti pa se v reki tudi kopajo. Zaradi svoje mirnosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa je Krka priljubljena tudi med ljubitelji supanja.
"Eden izmed sošolcev je bil pravi slovenski surfer, ki jezdi valove. Razlagal nam je svoje zgodbe o Franciji, o Maroku. Takrat me je čisto prevzel z vsemi svojimi zgodbami, zato se je meni porodila ideja, zakaj se ne bi dalo tega narediti tudi na Krki, na Savi ali kateri drugi reki v Posavju." Jernej Agrež o tem, kako si supanje že leta 2011 utrlo pot v Posavje
Od Otočca dalje na Krki ni več jezov. Ob dolenjski lepotici v spodnjem toku ni veliko vasi, med bolj obljudenimi so še Bela Cerkev, Kostanjevica na Krki, Brod v Podbočju, Pristava ob Krki, Bušeča vas in Krška vas. Reka ponuja veliko različnih tras, ki so primerne za suparje z različnimi znanji.
"Za kakšne začetnike je kakšna lepa zgodba supanje okoli Kostanjevice, za malo bolj izkušene pa start pri Mraševem in potem vse do Brežic." Simona Potočar Agrež o tem, kam na nedeljski izlet
Kombinacij, kje, kako in s kom se podati na sup, je ogromno. Na super dogodivščino se lahko odpravite sami, v dvoje, vedno večkrat pa se suparji odločijo, da na desko vzamejo tudi svojega najboljšega štirinožnega prijatelja. Dostop do reke Krke je enostaven, saj teče v bližini avtocestne povezave Ljubljana – Zagreb, a je še vedno dovolj daleč, da dobimo občutek, da se življenje ob njej preprosto ustavi.
"Mislim, da nisem videla še enega človeka, ki bi prišel dol s supa in rekel, da je bilo to brez veze. Vsakdo je navdušen." Simona Potočar Agrež pojasnjuje, zakaj je sup prava izbira za kogarkoli
Marko Radmilovič nas odpelje v kraljestvo pridevnikov. In zelenih gozdov ter še vedno bistrih vod. Najbolj bistre pa so vode v Bistri! To je znana resnica, ki jo vsi poznajo. Čeprav Bistre nihče ne pozna.
Okoli tri desetletja ostaja teorija in praksa nedeljskega izleta praktično nespremenjena. Podamo se na slovensko podeželje, najdemo neodkrito in ne razvpito lepoto ali znamenitost ter v glavnem urbano prebivalstvo seznanimo z našo najdbo. Tokrat bomo sliko obrnili. Odpravili smo se v urbano okolje ter podeželane povabili v mesto. Lahko pa bi se nam pridružili tudi meščani. Vendar z mesti imamo problem. Malo jih je in še od tega je Ljubljana s svojim Lonely Planet uspehom tako preplavljena s turisti, da v njej ekipa nedeljskega izleta nima kaj iskati. Zato je potrebno v Maribor.
Morda imate tudi sami občutek, da je opic različnih razvojnih stopenj in na različnih funkcijah okoli nas vsak dan več … Ampak uradno smo v Evropi opice, ki so nekoč poseljevale lep kos celine, zamudili za nekaj 10 tisoč let. Damjan Zorc je bil do nedavnega prepričan, da je dandanašnji neposreden stik z opicami na evropskih tleh mogoč le še na Gibraltarju, kjer je pred leti užival v družbi nekaj sto prostoživečih magotov ali berberskih opic. Zdaj ve, da se je mogoče z našimi bližnjimi sorodnicami družiti dosti bližje, na Gori opic, med smrekami na avstrijskem Koroškem.
Junij je običajno najboljši čas za krajše in daljše izlete v gore. V Sloveniji je možnosti za take izlete ogromno, po podatkih Planinske zveze Slovenije se v gore letno odpravi okoli 1,4 milijona obiskovalcev. Med najbolj priljubljenimi izhodiščnimi točkami na Gorenjskem je Ljubelj, od koder se lahko odpravite na daljše in zahtevne ture, ponuja pa tudi kar nekaj možnosti za krajše in bolj sproščene družinske izlete. Na Ljubelj se je z gorskim reševalcem in vodnikom odpravil Jan Grilc.
Šturmovec – mimo kovinskega zmaja, ki čaka na prestop meje, zavijemo proti Vidmu. Tistemu pri Ptuju. Takoj od kolon prepotenih turistov, pa vse do Ptujskega jezera stopimo v magičen svet. Ni ga mnogo in prekleto dobro je skrit. Že ve, zakaj. Cesta Videm-Markovci nam dovoli spoznati obronke, a po glavno nagrado je treba peš. Vstopimo skupaj v čarobni svet Šturmovcev.
Tokrat gremo v rovte s ključavnicami, pa ne zato, ker bi bili ti kraji zaklenjeni. V rovte zato, ker tako vasem pod Golico pravijo domačini, s ključavnicami pa zato, ker rovtarji tako imenujejo narcise. Tudi sveti Peter se po legendi očitno ni mogel izogniti poklicni deformaciji in je čebelam, ki so nabirale med ob nedeljah, cvetove zaklenil. Tudi tisto legendo, zakaj naj bi bila v Planini pod Golico zgrajena cerkev, vam povemo, pod cerkvijo pa bomo obiskali rezbarja Ceneta Razingarja in njegove Alpe v malem. Lepoto tega dela Alp pa je že pred leti odkril železar in alpinist Joža Čop, ki velja za prvega “vikendaša” v Planini pod Golico. Kraj pa ni lep samo zaradi narcis ter obiskan zaradi Golice in ajdovih krapov, pač pa je zanimiv tudi zaradi železarske zgodovine. To razkrivajo Savske jame, ostanki rudnikov in urejena stara rudna pot, ki z Jesenic vodi do njih. Po poti do Planine pod Golico in po njej nas bo tokrat vodil Klemen Klinar, predsednik turističnega društva Golica.
Za spoznati očeta panonskih hrastov, je potrebno v Apače. Kar niti ni problem, danes v času razvitih komunikacij. Problem se pojavi šele, ko poskusimo Apače sklanjati, ali bog ne daj, poimenovati in pravilno naglasiti slikovito dolino, ki ji je naselje dalo ime.
Otlar Gorenjske – tako naj bi Zasip poimenoval France Prešeren, saj se pod vasjo razprostira ljubljanska kotlina, nad njo pa se dviga Hom, ena izmed lepših razglednih točk tega dela Slovenije. V hišah na prisojni strani hriba pa Zasipljani in Zasipljanke oziroma Prgarji in Prgarke načrtujejo prireditve, ki nekaj več kot 1000 prebivalcev “držijo skupaj”. To je namreč tista ključna in lepa lastnost, ki jo tu še ohranjajo.
V prebujajoči se pomladi je najlepše obiskati mehko nagubane travnike Zelenega Jurija. Vinica v Beli krajini poleg Kolpe, Župančičeve rojstne hiše in raznih etnoloških posebnosti -ponuja velikonočnim izletnikom tudi polurni vzpon po Križevem potu mimo štirinajstih kapelic na hrib Žeželj – vrhunsko razgledno točko z imenitno zgodovino …
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Že nekaj tednov nas s trgovskih polic opazuje na stotine zajcev in zajčkov v vseh mogočih pojavnih oblikah: od keramičnih, papirnatih, steklenih, zajcev iz blaga predvsem pa je veliko predstavnikov čokoladnih zajcev vseh velikosti. Se pač približujejo velikonočni prazniki in velikonočno razpoloženi gremo na obisk v vas Zajčje polje nedaleč od Kočevja.
Na letošnjo mastno ali tolsto nedeljo vas povabimo v kraj, kjer je za pusta oziroma za fašenk še posebej »divje«. Mi smo odšli v Markovce po cesti, lahko pa bi tja tudi priveslali, saj občino zamejuje Ptujsko jezero, kraj pa leži na Ptujskem polju na levem bregu reke Drave. Čeprav tam občani svojo tradicijo ohranjajo s kar nekaj etnoloških prireditvami, pa je najbolj znan prav njihov fašenk. Markovci namreč ostajajo središče korantovanja, ko poleg kožuharjev, ki odganjajo zimo, za dobro leto skrbijo še številni drugi maškori. Orači, kopjaši, kopanja, medved, rusa, k?rika in piceki. Gremo torej tja, kjer niso kurenti pač pa koranti, krapčiči ne krofi in maškori ne maske, v Markovce.
Na Golem vrhu nad Gorenjo vasjo si lahko zdaj ogledate pravcat podzemni utrdbeni sistem, ki ni nikdar služil svojemu namenu, priložnostna razstava v tem betonskem mastodontu pa razkriva obsežnost nasedle vojaške investicije, ki se je ne bi sramovala niti današnja Republika Slovenija…
Goričko in Sotinski breg niso za instant turiste, ki jurišajo na toplo vodo prekmurskih toplic. Ne, to je pokrajina, ki ji je kos le odprt, razgledan duh, brez predsodkov in kjer se pod vznožjem najvišjega vrha Prekmurja vsako leto odigra največji derbi slovenskega nogometa med NK Romo in NK Puščo.
Tik preden je letošnje leto po deželah sveta vzelo konec, smo vas povabili na konec, v prav posebno deželo. Na poti med Škofjo Loko in Kranjem, pri vasi Virmaše, je letos, že četrto leto zapored, zaživela Pravljična dežela Gorajte. Da je tam, gre zasluga Danici Kordež, ki je že pred leti razmišljala, kako bi v gozdičku pripravila nekaj posebnega za otroke in odrasle. Pri rešitvi ji je roko – dobesedno – ponudil Boštjan Sečnik, ki je za izdelavo hišic za pravljična bitja porabil več kot 1000 ur.
Staro mestno jedro Kamnika je izredno majhno, a obiskovalcu lahko ponudi marsikaj. To se za najstarejše mesto na Kranjskem tud spodobi. Posebej v decembru je dogajanja veliko, sicer pa center precejkrat sameva, kar je problem tudi drugi srednjeveških mest. Sprehodili smo se mimo Plečnikovih del, ogromnega samostana in številnih obeležij v čast Rudolfu Maistru.
Tja na Gorenjsko. V Cerklje pod Krvavcem. Blizu letališča. Na izlet v Adergas.
Vabimo vas na izlet na mejno območje s prepišno zgodovino, zelo aktivnim prebivalstvom in naravnimi posebnostmi, ki bi jih težko pripisali tudi mnogo obsežnejšim krajinam.
Vso dolgo pot po dolini Drave navzgor, se popotniki vozijo desno preko reke. Tam je Pohorje, tam so atrakcije in doživetja. Na desno se ne zapelje nihče. Mi gremo navzgor preko Gradišča na Kaplo. Vas čemi na slemenu kot da je tam od zmeraj in misli biti za vedno. Visi med jesenjo in zimo; nad njo pobeljene smreke, pod njo, vse do koder se vidi, razkošje jeseni. Prelepo, da bi ostalo tako zelo osamljeno.
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Neveljaven email naslov