Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

484 oddaj

484 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


19.04.2021

Pomembnost opraševalcev za naravne ekosisteme

Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB

25 min 41 s

12.04.2021

Epidemiologija odpadnih voda

Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB

21 min 37 s

05.04.2021

Nova karta potresne nevarnosti Slovenije

Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila, uradno še vedno je, osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji. Izdelavo teh strokovnih podlag je Urad za seizmologijo ARSO naročil Geološkemu zavodu Slovenije, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, Polona Zupančič, ARSO, dr. Petra Jamšek Rupnik in dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na sliki nova karta potresne nevarnosti Slovenije, izdelala jo je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije Vir: ARSO, Urad za seizmologijo

25 min 31 s

29.03.2021

Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

24 min 35 s

22.03.2021

Muzeologija - nazaj v prihodnost

S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića , Uvod v muzeologijo, delo nje same, izdalo Slovensko muzejsko društvo). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja. Instalacija Muzej čudes v mestu Calgary, Kanada; foto Paul Hardy

26 min 20 s

15.03.2021

Sava in Jolanda - zgodba o dveh pomorščakinjah

Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014), iz Postojne, in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Mladi mornarki na ladji v časi šolanja v 40-ih letih v Piranu - levo Sava Kaluža, desno Jolanda Gruden Vir: osebni arhiv hčera obeh pokojnih pomorščakinj

26 min 19 s

08.03.2021

Crossrisk - javni dostop o nevarnosti snežnih plazov med Avstrijo in Slovenijo

Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/. Na fotografiji Mihe Pavška dva raziskovalca GIAM ZRC SAZU na Širokcu

26 min 31 s

01.03.2021

Ali nikotinamid v terapiji utegne izboljšati srčno popuščanje pri starejših?

Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. Dr. Simon Sedej, izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu (Oddelek za kardiologijo) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako. dr. Simon Sedej v laboratoriju pri delu z mikroskopom na Medicinski univerzi v Gradcu (A) vir: Bernhard Bergmann

22 min 57 s

22.02.2021

Dostojanstvo svobode in politično dobro

Znanost se pogosto sklicuje na vrednostno nevtralnost. To je pogosto njena pravica in hkrati tudi dolžnost, obstajajo pa obdobja, ko tudi sama ne more in tudi ne sme obtičati v svojem slonokoščenem stolpu. Prelomna dogajanja 20. stoletja so na primer to pokazala dokaj izrazito. Nemara so zato nekateri drugo svetovno vojno vsaj v Evropi razlagali kot nekakšno evropsko državljansko vojno. Četudi se je na primer pokojni francoski filozof in politični ekonomist Bertrand de Jouvenel kot strasten borec za liberalno tradicijo Evrope v 30-ih in 40-ih letih celo navduševal nad idejami začetkov nemškega nacionalsocializma - po zmagi nad njim pa emigriral v Švico – je večino svojega dolgega življenja le bil zagovornik političnega liberalizma in strastno javno zagovarjal dostojanstvo osebne svobode v sodobnih množičnih družbah. Rojen je bil na začetku 20. stoletja, preminil pa je leta 1987. V zborniku založbe KRT iz l. 1992 o sodobnem liberalizmu je izšel njegov politični esej »Svoboda kot dostojanstvo« v prevodu Natalije Mikec, ki so ga prevedli iz ameriške izdaje izvirne knjige iz leta 1955. Ta je z naslovom »O suverenosti« izšla v Parizu. V besedilu, ki ga boste slišali, de Jouvenel opisuje nevarnosti organiziranih političnih skupin, ki svojo razlago sveta in ljudi vsiljujejo tudi tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Predvsem pa opisuje, kam takšne tendence vodijo in da se morajo ljudje, ki svobodo razumejo tudi kot dostojanstvo, takšnim skupinam v ključnih trenutkih nevarnosti za družbo upreti. Bertrand de Jouvenel (1903-1987), citat: "Družba ovac bo s časom neizogibno porodila vladavino volkov"

18 min 52 s

15.02.2021

Kako ohranjati in predstavljati dediščino mokrega lesa

Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so na primer v strugi Ljubljanice ležali nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v razstavnih komorah, napolnjenih z vodo, ali bazenih, odvisno pač od velikosti.

26 min 37 s

01.02.2021

Integracija slovenskega inovacijskega okolja

Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. V okviru delovne skupine sveta je dejavna današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi. Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za DG za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I). Na fotografiji je aparatura za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence, katere razvoj je pomagal omogočiti tudi CTT IJS, foto: dr. Rok Dolenec, IJS

25 min 8 s

25.01.2021

Kamen in svetloba

Tokratni gost prof.dr. Franc Solina je ustanovil Laboratorij za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Galeriji DLUL v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim lockdownom konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora. Foto: Taschenleerer - odlagališče krame iz žepov, npr. v domači veži, 2016, 34x21x13 cm, apnenec Lesno brdo, avtor Franc Solina Tu si lahko ogledate spletni naslov videa o razstavi: https://www.youtube.com/watch?v=KHYFH1Tt6xA Spletni naslov kataloga: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QG1MWNOG/4a9d797c-edb4-4b76-b044-b9e01bd2889a/PDF

26 min 43 s

18.01.2021

Funkcionalna električna stimulacija tetraplegikov

Diplomirana kineziologinja Katja Podvinšek na VU Amsterdam (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu Human Movement Sciences opravlja raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju s sedežem v Izoli v okviru Univerze na Primorskem. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.

25 min 30 s

11.01.2021

Sodoben arheološki prikaz opreme iz mulja Ljubljanice

Sredi lanskega decembra je Slovensko arheološko društvo podeljevalo priznanja za dosežke v letu 2019. Nagrado za enkratni izjemni dosežek so za dvojezično znanstveno monografijo »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice - arheološke in naravoslovne raziskave«, podelili dr. Janki Istenič, ki vodi Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Poznavalka t.i. rimske arheologije provinc je delo pripravila na podlagi dveh desetletij raziskav, ki so vključevale tudi naravoslovne raziskave 79 v mulju reke med Vrhniko in Ljubljano najdenih predmetov. Pogovor smo posneli spomladi 2019 po predstavitvi monografije, v njem pa je sodeloval tudi dolgoletni sodelavec tukajšnih arheologov, fizik prof.dr. Žiga Šmit, ki je med drugim pri raziskavah dveh tisočletij stare materialne kulture sodeloval z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije. Gre za neporušno metodo, saj omogoča analizo snovi brez poškodovanja samih artefaktov. Monografije je izšla v seriji Katalogi in monografije pri Narodnem muzeju Slovenije

22 min s

04.01.2021

Cianobakterije - zgodba o nastanku kisika

Kako je na Zemlji nastal kisik? Zgodbo z odgovorom smo pred nekaj leti slišali v pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Več desetletij je raziskoval vlogo cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalk kisika v atmosferi našega planeta. Iz vsakdanjega življenja poznamo cianobakterije kot smrdljivo strupeno sluz pri cvetenju voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti vzpodbudila popolnoma resno mednarodno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske in naj bi pripravila študijo o vlogi cianobakterij kot prvih zavojevalk planeta Mars. Povabili pa so tudi našega gosta, zato ne zamudite njegovih pojasnil o tej zgodbi! Na fotografiji cianobakterije Foto: Christian Fischer (vir: Wikipedia, CC BY SA 3.0)

25 min 52 s

28.12.2020

Sistematične raziskave jamskih sedimentov

Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju s Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja prof.dr. Nadja Zupan Hajna bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema. Na fotografiji vidimo, kako poteka preučevanje sedimentov v Lipiški jami Foto: Anja Hajna

28 min 13 s

21.12.2020

Podzemna vodna dinamika med Planinskim poljem in Vrhniko

Kje vse si vode Ljubljanice v kraškem podzemlju med Planinskim poljem in izviri pri Vrhniki utirajo pot? To bo pojasnil krasoslovec dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. S kolegi raziskovalci je slaba štiri leta spremljal in odkrival doslej neznane podzemne tokove reke sedmerih imen, ki je tudi pomemben vodonosnik pitne vode v jugozahodnem delu države.

26 min 9 s

14.12.2020

Vloga sena v zgodovini

V tokratni oddaji je na sporedu prevod besedila o "vlogi sena v zgodovini", ki ga je pred desetletji napisal februarja letos preminuli ameriški matematik in astrofizik Freeman Dyson . Dyson je bil sicer avtor t.im. renormalizacijske teorije, ki sta jo za potrebe kvantne mehanike poleg njega razvila še Julian Seymour Schwinger in Šiničiro Tomonaga. Za to odkritje so vsi trije leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Dyson je med vojno kot izvrsten matematik sodeloval tudi pri iskanju poti do izdelave jedrske bombe v takoimenovanem projektu Manhattan v Združenih državah. Je prototip intelektualca, ki je zapletene znanstvene metode vedno razlagal v značilnem zgoščenem in jasnem slogu. Bolje se je motiti kot biti nejasen, je nekje zapisal, v oddaji pa boste slišali prevod iz knjige esejev s konca 80-ih z naslovom Neskončno v vse smeri. Gre za poglavje Senena teorija zgodovine, ki ga je prevedel naš pokojni sodelavec Samo Resnik. Foto, vir: Monroem, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons web povezava: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Freeman_dyson.jpg

24 min s

07.12.2020

Kustos Vladimir Vilman in tehnika za šport v TMS

Sredi preteklega tedna so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom Tehnika za šport. Gre za občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Obisk muzeja v Bistri je seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Razstavo je precej časa pripravljalo kar nekaj sodelavcev muzeja. Gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »Z Elanom do zvezd« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali mag. Katarina Batagelj in Ana Katarina Ziherl, idejni vodja projekta pa je mag. Vladimir Vilman. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden. Na fotografiji (Jaka Blasutto) je model pancerjev Alpina Alfa - na tržišče je prišel v sezoni 1987/88. Skozi cevke, ki izhajajo iz čevlja, je serviser vbrizgal dvokomponentno poliuretansko peno v tekočem stanju. Ta je v notranjem čevlju zreagirala, to pomeni, da se je njen volumen povečal, postal trd, se oblikoval po obliki posameznikove noge in to obliko obdržal. Na ta način so dosegli optimalen oprijem noge.

21 min 5 s

30.11.2020

Zgodovinar Željko Oset s knjigo o četrt stoletja Univerze v Novi Gorici

Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo z naslovom Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost, o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi tega desetletja izdal 1. in 2. del Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti, in monografijo Goriški izobraženci skozi zgodovino. Željko Oset je avtor zgodovine UNG ob njenem jubileju (foto: UNG, Facebook stran)

25 min 26 s

Stran 1 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov