Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ...
Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika?
Orkester Slovenske filharmonije
Franci Krevh, povezovalec
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ...
Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika?
Orkester Slovenske filharmonije
Franci Krevh, povezovalec
Naslov koncertnega večera, ki ponuja zanimiv in izviren glasbeni spored, je Za radovedne. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil pianist in dirigent Alexander Lonquich. Poustvarjalna praksa priznanega nemškega umetnika je zelo razvejana, deluje kot solist komorni glasbenik in dirigent, njegov izvajalski repertoar pa obsega vse od klasicizma do sodobne umetnosti. Posebej mu je pri srcu prav Mozartova glasba in z njo pogosto pa nastopa kot solist in dirigent v Mozartovih koncertih delih. In prav v tej vlogi smo Alexanda Lonquicha spoznali tudi tokrat. Izvedel je dve deli Wofganga Amadeusa Mozarta: Rondo za klavir in orkester št. 1 v D-duru, K. 382 in Koncert za klavir št. 25 v C-duru, K. 503. Ti dve skladbi uokvirjata glasbeni spored, pod Lonquichovo taktirko pa smo slišali še dve klasicistični mojstrovini francoskih skladateljev: Marche lugubre, RH 617 Françoisa-Josepha Gosseca in Simfonijo št. 1 v g-molu, ki jo je ustvaril Étienne Nicolas Méhul.
Otvoritveni koncert cikla Tutti Akademije za glasbo S. Kravos: Ver (krstna izvedba) A. Vivaldi: Koncert za dve trobenti in godala F. Schubert: Uvertura v D-duru, D 590, »V italijanskem slogu« J. Rodrigo: Fantasia para un gentilhombre L.-E. Larsson: Bog v preobleki – Lirična suita za sopran, bariton, recitatorja, zbor in orkester Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigenta: Iztok Kocen in Lara Willewaldt Samo Novak, kitara Jernej Maček, trobenta Dominik Rus, trobenta Katarina Zorec, sopran Peter Grdadolnik, bariton Victor Steineck, recitacija Priložnostni pevski zbor.
Slovesna podelitev pomembnih nagrad na leposlovnem področju: nagrade za najboljši literarni knjižni prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Podelitev na Pisateljskem odru bosta pospremila pogovor z obema nagrajencema oziroma nagrajenkama, ki ga vodi Tina Kozin, in branje odlomkov iz nagrajenih del. Interpretirala jih bo dramska igralka Sabina Kogovšek. Režija: Saška Rakef. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Damjan Rostan. Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Zakaj se biografije in avtobiografije pogosto znajdejo na lestvicah najbolj prodajanih del? Kakšna je pravzaprav razlika med avtobiografijo in avtofikcijo? Zakaj nas dela, ki temeljijo na resničnih dogodkih, tako privlačijo? In ne nazadnje, ali ni vsaka (avto)biografija nekoliko fiktivna? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili gostje Tadej Golob, Aljoša Harlamov, Eva Mahkovic in Veronika Šoster na okrogli mizi o fenomenu (avto)biografij in avtofikcije. Moderator pogovora na Pisateljskem odru: Sašo Puljarević. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović. Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Lila Prap in Tomato Košir na prvi pogled nimata veliko skupnega. Pa vendar sta oba s svojo močno vizualno govorico prodrla v svet in prejela številne nagrade. Lila Prap je avtorica otroških knjig, pisateljica in ilustratorka. "Sprva mi je pripovedi ilustriral mož, a se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega lotim sama." Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, saj so tam njeni liki zaživeli še v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. "Prav to je moč njenih podob – da preživijo toliko različnih medijev," o njej pove naš drugi gost, eden najopaznejših slovenskih oblikovalcev vidnih sporočil Tomato Košir. Njegova dela so bila razstavljena na več kot devetdesetih skupinskih razstavah in v več kot tridesetih tujih knjigah, nedavno je za priznano ameriško revijo Politico oblikoval naslovnico. "Ni bistveno, da je podoba lepa, ampak da sporoča," pravi. Moderator pogovora z Lilo Prap in Tomatom Koširjem na Glavnem odru 39. Slovenskega knjižnega sejma je Žiga Bratoš. Tonska mojstra: Damjan Rostan in Vladimir Jovanović Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.
Tretji koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Hina Maeda (violina) dirigent: Thomas Sanderling Program: Slavko Osterc: Klasična uvertura Henryk Wieniawski: Koncert za violino in orkester št. 2 Andrzej Panufnik: Sinfonia Rustica
Prvi večer letošnje sezone abonmaja Sodobne orkestrske skladbe je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Rihma, Mateja Bonina in Karla Amadeusa Hartmanna. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Michael Wendeberg, ki je Beethovnov Prvi klavirski koncert tudi izvedel kot solist. Na sporedu so bile še Simfonija št. 1 Wolfganga Rihma, Boninov Eppur si muove št. 4 in Hartmannova Sinfonia tragica.
Ena vodilnih jazzovskih organistk v zadnjih desetletjih igra tako Hammond kot tudi cerkvene orgle. V svoji bogati karieri je izdala blizu 30 plošč. Na izjemnih orglah Frančiškanske cerkve v Ljubljani bo izvajala lastne skladbe in improvizacije, vse v jazzovskem slogu.
Pred letom dni se je od skladatelja Pavla Mihelčiča poslovila njegova soproga Majda, ki ji je pozneje posvetil kantato Slovenski Magnificat, njen spomin pa bo zaznamoval tudi prvi koncert cikla VIP. Na njem bodo poleg Mihelčičeve glasbe zvenela še dela njegovega prijatelja, češkega skladatelja Petra Ebena, ki je dobro poznal Slovenijo. Pavel Mihelčič: Magnificat* Petr Eben: Praški Te Deum Pavel Mihelčič: Sedmi angel (za sopran, trobento in orgle) Petr Eben: Štirje duhovni praznični spevi Pavel Mihelčič: Sedmi angel Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Theresa Plut, sopran Tibor Kerekeš, trobenta Mario Perestegi, orgle
Letošnji program Družinskega abonmaja nosi naslov Gremo v naravo! in je nastal z mislijo na naravo in njen pomen za ljudi. Na koncertih bomo spoznavali skladbe in skladatelje, ki so bili nad naravo očarani in so pod vtisom narave ustvarili tudi izjemne umetnine. Tako bo že danes, ko bomo poslušali koncert z naslovom Neskončno vesolje, na njem pa bo zvenela glasba Griega, Holsta, Dvořáka in Williamsa. Nastopil bo Orkester Slovenske filharmonije z dirigentko Mojco Lavrenčič in sopranistko Beti Bratina, z besedo pa ga bosta povezala doc. dr. Dunja Fabjan in Franci Krevh.
Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.
Uvodni koncert letošnjega cikla "Ars In Drama" je postregel z izborom skladb legendarnega slovenskega dirigenta in komponista, Jožeta Privška. Z Big Bandom RTV Slovenija so nastopili vokalni solisti Oto Pestner, Alenka Godec in Nina Strnad. Orkester je vodil Lenart Krečič.
Bienalni Kulturni bazar v regiji 2023 tokrat poteka v Kopru. Karavana Bazarja je torej odpotovala v slovensko Istro kjer primorski regiji ponuja izbor najboljšega, kar nastaja na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Kot je že v navadi na Kulturnem bazarju, celodnevno dogajanje uvede plenarno predavanje. Tokrat ga je pripravila arheologinja in etnologinja dr. Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svoji knjigi V tišini spomina, ki obravnava spomine Istranov na skoraj popolno izpraznitev istrskih mest in zamenjavo z novim prebivalstvom po drugi svetovni vojni, se namreč dotakne stereotipov o t. i. "drugem", ki jih starši nezavedno prenašajo na svoje otroke. Otroci tako dobijo težko prtljago svojih staršev in vloga stereotipnega hudobnega "drugega" se prenaša iz generacije v generacijo. Čeprav nezavedno, v tišini se razdori v družbi prenašajo, ustvarjajo naprej konflikte in celo vojne. Predavanje z naslovom Mostovi sobivanja: povezovanje in preseganje mej torej izhaja iz težkih posebnosti istrske preteklosti, a ob tem in drugih primerih poskuša pokazati, kako graditi mostove in se učiti presegati meje. Ni potrebno, da se poenoti spomine, dovolj je že, da se z empatijo prisluhne spominom "drugega". Urednik prenosa: Klemen Markovčič Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični realizator: Maksim Vergan Tehnični producent: Grega Peterka Produkcija 3. programa Radia Slovenija — programa Ars, oktober 2023
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Na prvem koncertu iz abonmajskega cikla Samih mogočnih skladb je bilo na sporedu monumentalno vokalno-instrumentalno delo - Simfonija št. 2 v c-molu Gustava Mahlerja. Orkester Slovenske filharmonije jo je izvedel skupaj z Zborom Slovenske filharmonije in Mešanim pevskim zbor Glasbene matice, sopranistko Darijo Auguštan in mezzosopranistko Nuško Drašček. Vodstvo izvedbe je tokrat prevzel gruzijski dirigent Kaki Solomnišvili.
Komorni koncert v Slovenski filharmoniji izvaja Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki večinoma živijo in ustvarjajo v tujini, hkrati so zelo dejavni v mednarodnih orkestrskih in komornih zasedbah.
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Ob stoti obletnici smrti Ivana Tavčarja se program Ars skupaj s Cankarjevim domom enega največjih pripovednikov spominja z bralno uprizoritvijo povesti V Zali v dvorani Alme Karlin. Kot je zapisala avtorica priredbe in dramaturginja Tatjana Doma: "Ljubezen, ki nam je vsem v pogubo, je rdeča nit, povezovalna tema, povesti V Zali (1894). V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi. V radijski priredbi Ljubezen nam je vsem v pogubo se prepletajo tri ljubezenske izpovedi, ki izhajajo iz kmečkega okolja. Vse tri zgodbe zaobjemajo glavni motiv o silni in uničujoči ljubezni." Literarni večer V Zali je nastal v koprodukciji s Cankarjevim domom in je del cikla Ars teatralis. Priredba: Tatjana Doma Režija: Alen Jelen Pripovedovalec: Aleš Valič Žalostni Miha: Dario Varga Šepasti Tinče: Gregor Čušin Jernač izpod Skale: Janez Škof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Tehnični asistent: Martin Florjančič Fonetičarka: Mateja Juričan
Neveljaven email naslov