Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ...
Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika?
Orkester Slovenske filharmonije
Franci Krevh, povezovalec
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ...
Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika?
Orkester Slovenske filharmonije
Franci Krevh, povezovalec
Pogovor Vilme Štritof o Dostojevskem s prevajalcem njegovih del in njegove biografije, Borutom Kraševcem
Drugi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Julian Steckel, violončelo Program: Robert Schumann: Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129 (dodatek) Sergej Prokofjev: Koračnica iz Glasbe za otroke op. 65 Johannes Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu op. 68
Prvi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Benjamin Ziervogel, violina Program: Marjan Šijanec: Praznik vetra za simfonični orkester Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu (dodatek) Alessandro Marcello: Adagio iz Koncerta za oboo in godala v d-molu, priredba za violino in godalni kvartet Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Ljudska glasba je bogato in pomembno slovensko izročilo. Na koncertu bomo slišali, kako zveni v izvirni – pevski obliki, pa tudi v priredbah za simfonični orkester. Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Dirigent: Tilen Draksler Moderator: Franci Krevh Koncert poteka v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Program: Danilo Bučar: OB KOLPI Alojz Srebotnjak: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI Tilen Slakan: MARKO SKAČE Slovenska ljudska (po zvočnem zapisu): MAGLICE DOV POPADAJO
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru op. 56 Jošt Juhant: Tris za klavir, violino, violončelo in orkester (krstna izvedba) Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu op. 67 Simfonični orkester RTV Slovenija, Kana Matsui (violina), Igor Mitrović (violončelo), Per Rundberg (klavir); dirigent: Rossen Milanov
Na Vrhniki bodo v nedeljo podelili prvo Cankarjevo nagrado za najboljše leposlovno delo minulega leta. Za nagrado, ki je obenem tudi poklon velikemu pisatelju, so kot prvi nominirani Vinko Möderndorfer, Sebastijan Pregelj, Simona Semenič in Brane Senegačnik. Nagrado so ustanovili Slovenski center PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU. Prireditev bo potekala v Cankarjevem lazu na Vrhniki oziroma v primeru slabega vremena v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pospremljena bo z bogatim kulturnim programom. Na prireditvi bosta nastopila harmonikar Nejc Grm z deli Uroša Rojka in Lojzeta Lebiča in dramska igralka Draga Potočnjak s Cankarjevo Belo krizantemo, slavnostni govornik pa bo Tone Partljič. Pogovor z nominiranci o njihovih delih bo vodila Alojzija Zupan Sosič. Zbrano občinstvo bo nagovoril predsednik upravnega odbora Cankarjeve nagrade Marko Golja. Pozdravna govora bosta imela še Sonja Žakelj kot direktorica Cankarjeve knjižnice, ki je soorganizatorica prireditve, in vrhniški župan Daniel Cukjati.
Papež Frančišek je v času izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 med petkovo molitvijo podelil evharistični blagoslov Mestu in svetu, Urbi et orbi.
Franz Liszt: Od zibelke do groba Nina Šenk: Koncert za orkester – izbor stavkov (I., II., IV. In V.) Paul Hindemith: Simfonija Slikar Mathis Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Johannes Kalitzke
Na tretjem koncertu iz cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Komorni godalni orkester slovenske filharmonije in Narodna galerija, so zveneli koncerti in arije za sopran in godala Antonia Vivadija, kjer je nastopila svetovno znana solistka, sopranistka Rinnat Moriah. Na koncertu se je z noviteto predstavila tudi mlada skladateljica Ana Zlobko, štiudentka kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Letošnji cikel koncertov je nadaljevanje lanske z naslovom Slike z razstave, na kateri se študenti kompozicije predstavljajo z deli, ki jih navdihujejo motivi umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na koncertu so zvenele skladba Pot v Tivoliu Ane Zlobko ter skladbe Antonia Vivaldija: Sinfonia za godala in basso continuo v G duru, arija Zefirčki, kaj mi šepetate in arija Duša zatrta iz opere Zvesta nimfa, Sinfonia iz opere Olimpiada, aria Nevesta prezrta iz opere Tamerlano, Koncert za godala in basso continuo v G duru, aria Ljubosumje, ti mojo dušo mučiš iz opere Ottone v Villi in za konec še aria Ah, urno pobegni iz opere Ognjeviti Orlando.
Zveza Glasbene mladine Slovenije je bila ustanovljena decembra 1969, od leta 1992 pa je članica Mednarodne zveze Glasbenih mladin – Jeunesses Musicales, ki je po podatkih UNESCA najpomembnejša svetovna mladinska glasbena organizacija. Že 50 let torej uspešno uresničuje svoje osnovne cilje in mladim na simfoničnih matinejah, komentiranih koncertih, glasbenih delavnicah in v reviji Glasna skuša približati svet glasbe. V teh letih je organizirala več kot 460 koncertov, ki jih je obiskalo skoraj pol milijona mladih poslušalcev, skoraj 9.000 izobraževalnih programov in delavnic, 26 glasbenomladinskih taborov ter 29 sezon koncertnega cikla GM-ODER z več kot 740 koncerti. Poleg tega se lahko pohvali še z desetimi glasbenomladinskimi kvizi in osmimi Glasbenimi olimpijadami, 50 letniki revije, ki jo danes poznamo z imenom Glasna, ter več kot 80 krstnimi izvedbami skladb slovenskih skladateljev v okviru cikla GM-ODER. Slavnostna akademija bo izvedena pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki bo ob tej priložnosti zvezi za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi podelil red za zasluge. Dogodek bomo neposredno prenašali. Slišali boste nastope različnih zasedb, ki sodelujejo z Glasbeno mladino Slovenije, pa tudi mnenja glasbenikov in drugih sodelavcev Glasbene mladine o njenem delovanju. program: Peter Šavli: 3 Etude za 2 marimbi (št. 2 in 3) DUO DENDROCOPOS Primož Ramovš: Pihalni kvintet PIHALNI KVINTET AKADEMIJE ZA GLASBO 1994/95 Anton Lajovic: Lan Damijan Močnik: Zarja ZBOR NEKDANJIH IN SEDANJIH PEVCEV SVETOVNEGA ZBORA MLADIH, Andraž Hauptman Blaž Pucihar: Godalni kvartet (Air, Adorable Blues) GODALNI KVARTET ACCADÉMIA Izbor slovenskih ljudskih pesmi SKUPINA VOLK FOLK Prostorska intervencija, improvizacija s ploskanjem FRANCI KREVH
Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sopranistka Theresa Plut Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst Tenorist David Jagodic Basbaritonist Marcos Fink Dirigent Steffen Schreyer Priprava zbora: Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam). Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Davor Lončar Petrovič: Žepna simfonija Ludwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op.61 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 v a-molu BWV 1003 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Gigue in Partite za violino solo št. 3 v E-duru BWV 1006 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru op. 55 »Eroica« Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković (violina); dirigent: Mihail Agafita
Neposredni prenos plenarnega predavanja Ervina Hladnika Milharčiča s Kulturnega bazarja v regiji iz Nove Gorice. Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo. Urednik prenosa: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Vjekoslav Mikez in Milan Zrimšek Organizacija: Grega Peterka Redkcija na programu: Tina Ogrin Produkcija 3. program Radia Slovenija - ARS December, 2019
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Neveljaven email naslov