Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
179 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
Od 1. januarja bo en sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov pripadel Sloveniji. Kot pravi naš ameriški dopisnik Andrej Stopar, je izvolitev s 153 glasovi podpore izjemen rezultat, saj gre za "80-odstotno podporo v svetu, ki je zelo razdeljen, ko je toliko nezaupanja". Naša kampanja je bila zelo kratka in prepričala je tudi države, ki nas sploh ne poznajo, na celinah, kjer nimamo diplomatskih predstavništev, dodaja. "Očitno je Slovenija znala nagovoriti te države, kajti zanjo so glasovale tudi tiste, ki običajno niso naklonjene Zahodu, ampak imajo globlje zakoreninjene stike z drugim polom. Bomo videli, kako se bomo odzvali pod določenimi pritiski in kam bodo pritiskali. Ampak tukaj lepo vidimo, da so države očitno izražale neke vrste upanje. Izbrale so ne preveč opredeljeno članico, ki je poudarjala svojo srednjo pot." Z Andrejem Stoparjem se je pogovarjal Matej Hrastar.
V povprečju so otroci za približno devet odstotkov slabši po gibalni učinkovitosti, kot so bili pred koronskim obdobjem; dekleta se slabše vračajo na prejšnjo raven kot fantje. Gregor Jurak s Fakultete za šport predstavlja najnovejše rezultate meritev tako imenovanega športnovzgojnega kartona, z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Sicer je trajalo predolgo, ampak korak spremljanja cen po celotni agroživilski verigi, ki ga je napovedala vlada, je korak v pravo smer. Tako ocenjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki pa opozarja, da to ne bo prineslo hitrih rešitev. "Prve rezultate bi sam objavil konec leta. Primer je spremljanje košarice živil, ki jo je vlada veliko komunicirala. Trgovci so se prilagodili, košarica se je pocenila, a to ni vplivalo na inflacijo in to je bilo jasno že vnaprej." Za uspeh bi tokrat vlada morala po Kuharjevem mnenju pol leta molčati. Z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Včerajšnja ustanovitev Platforme Anžeta Logarja, ki naj bi povezovala različno misleče, je prepozno, pravi analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. "Bi bil navdušen, če bi bila ustanovljena pred petimi ali desetimi leti. Zdaj pa gre za poskus Logarja, da prebrodi vmesno obdobje, potem ko je dosegel nek politični kapital, zdaj pa ni nobenih volitev." Lisjak Gabrijelčič meni, da bi, če bi mislil resno, Logar moral svoje ideje uresničiti znotraj SDS in izzvati vodstvo lastne stranke, ali pa bi ustanoviti svojo poslansko skupino - saj je vendar poslanec.
Jutri začne veljati nova, enotna vozovnica Slovenija, ki bo za 70€/mesec omogočala neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po državi. Da je to korak v pravo smer, ocenjuje Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta, ki pa jih pričakuje še več. "Želim si, da je javni promet dober, cena ni tako velik dejavnik. Raziskave kažejo, da frekvenca ni dobra in da je javni prevoz časovno nekonkurenčen avtomobilu." Prepričan je, da se bo, če želimo do leta 2050 postati ogljično nevtralni, moral zgoditi prelom: "Shajati bomo morali s cestami, jih upravljati bolje, ampak bistveno več pozornosti posvetiti javnemu prevozu, kolesarjenju, hoji. In krajšim razdaljam – da zmanjšamo poti. Tu je pa še digitalizacija."
Sobota na Svetih Višarjah je bila verjetno ključen trenutek za nadaljevanje kariere Primoža Rogliča, ki je nato v nedeljo slavil na 106-ti Dirki po Italiji. Kot pravi nekdanji poklicni kolesar, zdaj pa športni direktor Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija, se je tu odločalo, ali bo šel Primož v anale kot vrhunski šampion najvišjega razreda, ali bo za vedno mučenik. Kaj zdaj? Že konec tedna je Roglič izjavil: "Saj vsi veste, kaj mi manjka."
Napovedani odvzem nutrij z Ljubljanskega barja je razburil del javnosti, krožijo teorije zarote in tudi predlogi, da bi to tujerodno invazivno vrsto, če res povzroča tako škodo ekosistemu, raje sterilizirali. Dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete pravi, da gre za pričakovan odziv javnosti, ki zadeve gleda čustveno in nutrije v svojem nepoznavanju vidi kot posamezne osebke. Stroka medtem na nutrije gleda kot na populacijo; ker se je ta preveč namnožila in ogroža domač ekosistem, v svetovnem merilu pa biodiverziteto, kot najbolj etično rešitev vidi izlov. Z dr. Ivanom Kosom se je pogovarjala Metka Pirc.
Optimizem premiera Roberta Goloba ob predstavitvi rebalansa proračuna potrjujejo tudi podatki, a potrebno jih je videti v kontekstu, pravi Zdenka Bakalar, ki kot novinarka informativnega programa Radia Slovenija dolga leta spremlja področje javnih financ in davkov. "Lani jeseni, ko je bil proračun v pripravi, je vladal strah, da ne bo elektrike, da bo zmanjkalo plina, cene so divjale, negotovost je bila izjemna in recesija skoraj gotova. Zdaj smo dobili podatke za prvo četrtletje in recesije res ni. Ukrepi za obvladovanje energetske krize so prijeli, imeli smo 0,7 odstotno rast in vosoko zaposlenost. To zagotovo vliva optimizem. Ključna skrb pa je dolgoročna finančna nestabilnost." Z Zdenko Bakalar se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Zdi se, da so nedeljske predsedniške volitve v Turčiji že odločene, zmaga v drugem krogu se nasmiha Recepu Tayyipu Erdoğanu. Njegov protikandidat Kemal Kılıçdaroğlu je v preteklih dveh tednih ubral populistično pot, kar je po oceni dr. Farisa Kočana s FDV napaka, saj se je znašel v polju, kjer volivcev zanj ni, hkrati pa s tem ni naredil najboljšega vtisa na svoje volivce. Sicer so v Turčiji po Kočanovih besedah volitve nepoštene, vlada politika strahu, a tam vsi poudarjajo svobodno voljo Turkov pri odločanju: "Mahinacije se dogajajo vsakodnevno, vselej pa poudarijo, da je Turek kot posameznik ponosen in ponosno izkoristi svojo pravico, da voli. Volilni listič pogosto tudi fotografira in nekako legitimira volitve."
"Če bi bil jaz zdaj ustavni sodnik, se pri noveli zakona o RTV ne bi oziral samo na funkcionarje, pač pa na pravice zaposlenih in na pravice poslušalcev in gledalcev do obveščenosti", je v oddaji Ob osmih povedal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Glede vprašanj, ali so se okoliščine od zadržanja novele zakona tako spremenile, da je to zadržanje možno argumentirano odpraviti, pa navaja: "V tej odredbi piše, da so funkcionarji zdaj vršilci dolžnosti, ki opravljajo tekoče posle. V praksi pa gre za za vse kaj drugega." S Cirilom Ribičičem se je pogovarjal Tomaž Celestina
Zakaj se tretja razvojna os ne premakne? Dr. Samo Peter Medved, ki je med drugim projektiral cesto v njenem severnem delu, meni, da je po eni strani preveč deležnikov, ki ustavljajo gradnjo. Ob tem pa ni vzpostavljena jasna linija vodenja projekta, od politike do vlagateljev in izvajalcev. Jasno bi moralo biti, kdo komu odgovarja in poroča. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Ukrajinci z opozorili, da še niso pripravljeni na spomladansko protiofenzivo, izgubljajo moment presenečenja, meni Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na FDV. Tveganje je sicer veliko: Zahod je Ukrajini namenil izjemno finančno in vojaško pomoč in odgovornost Ukrajine je, da bo ta akcija uspešna. "Morala bo biti silovita in hitra – ko bo, ne bo dvoma, da se je protiofenziva začela." Več o razmerah na bojišču, pa tudi o odnosu ruske vojske in najemniške skupine Wagner, pa v pogovoru z Matejem Hrastarjem.
V zadnjih 24ih urah je padla polovica povprečnih majskih padavin, voda bo še nekaj časa odtekala in nevarnost zemeljskih plazov bo ostala še nekaj dni, pravi hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ščavnica in Pesnica sta dosegli pretoke, ki so redki, gre tudi za območja redkih poplav, a je najhuje mimo. Tudi Krka in Mura bosta očino ostali znotraj strug oziroma nasipov. Tovrstni ekstremni dogodki so sicer dogajajo bolj pogosto kot pred desetletji. Po besedah Polajnarja smo pod vplivom klimatskih sprememb na vodni krog: lani smo imeli hudo sušo, letos imamo poplave. Z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Lahko slovenska avtomobilska industrija postane središče evropskega razvoja zelene mobilnosti? Direktor Hidrie Iztok Seljak je prepričan, da je že na tej poti, združena v projekt Gremo (Green Mobility). Kot pravi, je v minulih letih, ko je konkurenca padala, slovenska industrija dvignila proizvodnjo za 40 odstotkov, kar veliko pove o njeni inovativnosti in fleksibilnosti. Težava Slovenije in Evrope pa je električna infrastruktura, ki razvoju še ne sledi. Z Iztokom Seljakom se je pogovarjal Tomaž Celestina.
Joker Out so v finalu Evrovizije; s svojim nastopom so ga navdušili, pravi Tomaž Mihelič, ki je kot Marlenna iz Sester že tudi sam izkusil veliki evrovizijski oder. Evrovizijo opisuje kot festival glasbe, kiča in poizkusov sodobne tehnologije; letošnja slovenska točka pa je po njegovem ena redkih, ki na prvo mesto postavlja glasbo. Z njim se je pogovarjal Matej Hrastar
"Ni vprašanje, ali se podoben napad kot v Srbiji pri nas lahko zgodi; vprašanje je kdaj in kaj lahko storimo za to, da bo ta "kdaj" čim pozneje v prihodnosti." Tako razmišlja varnostni strokovnjak Miha Dvojmoč, ki poudarja pomen komunikacije z otroki, primarno v družinah. O tem, kaj je šlo narobe v Srbiji, kako na stopnjo nasilja v družbi vpliva mentaliteta v neki državi in kako bi se morali pogovarjati o napadalcih, v oddaji Ob osmih z Metko Pirc.
Jolanda Lebar se je s predsednikom Ustavnega sodišča pogovarjala o odločanju o noveli zakona o RTV, o pritiskih javnosti na sodnike in tudi o tem, o čem sta govorila s komisarko Vero Jourovo in o čem s premierom Robertom Golobom.
Kako deluje raznolika ekipa oddaje Ob osmih, ko se skupaj usede v studio? To izvemo v uvodni epizodi, ko so gostje hkrati gostitelji. Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc in Matej Hrastar, odslej stalni voditelji oddaje Ob osmih, debatirajo o aktualnih temah, med drugim o politiki, medvrstniškem nasilju in seveda - zbujanju zgodaj zjutraj.
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Neveljaven email naslov