Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
179 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
Kako Korošci živijo mesec in pol po poplavah? Ob osmih se tokrat na Prevaljah pogovarjamo z gorskim reševalcem Petrom Nagličem, ki je avgusta v ključnih urah prevzel reševanje v Črni, medtem ko mu je hišo zalivala deroča voda. Kako podoživlja usodno noč in kako živi zdaj, ko ne more v svoj dom?
Avgustovske poplave so veliko škode povzročile tudi na vozilih. Avtoservisna stroka svari pred vozili, ki so bila poplavljena nad višino sedeža. Opozarjajo, da takih vozil, tudi, če cenilci ocenijo drugače, velikokrat ni mogoče popraviti na način, da bi lahko bila varno vključena v nadaljnji promet. Posebej svarijo pred javnimi dražbami, kjer zavarovalnice prodajajo poplavljena vozila, za katera so razglasile »totalko«. Če bodo ta vozila po popravilu v "garažnih delavnicah" znova pristala na cestah, bo to izjemno nevarno. Miranda Bratkič seo tem pogovarja z Zoranom Sodnikom, predsednikom Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS.
Po več odmevnih primerih spolnih zlorab današnja epizoda Ob osmih govori o tem, kako ukrepati: kot starš, pedagog ali kdo drug. Pa tudi o tem, da je poučenost otrok o nedotakljivosti njihovega telesa najboljša preventiva. Kot pravi gostja Jerneja Munc z Združenja za moč, od otrok velikokrat še vedno pričakujemo, da bodo obiskom dajali poljube in objeme, pa čeprav je to nekaterim neprijetno. Kaj so neprimerni dotiki in da imajo pravico reči ne, bi morali na primeren način poučiti že predšolske otroke. Trenutno so teme o spoznavanju telesa prepozno v učnem načrtu, dodaja.
Recept za odbojkarski uspeh je težko pojasniti, verjetno pa je zmes dobrega dela z mladimi, geografske pozicije Slovenije, nekaj balkanske mentalitete in velika profesionalnost, pravi nekdanji reprezentant, pomočnik selektorja, trener in danes športni direktor Calcita Tomi Šmuc. Poudarja, da se slovenski odbojkarji, med katerimi ni zvezdništva, zavedajo, da uspeh pride le s 100 odstotno predanostjo. Alkohola na pripravah in prvenstvih ni, odrekanja je ogromno, reprezentanca pa po letih sistemskega dela na nivoju, s katerim se ob odličnem podmladku za prihodnost ni treba bati.
Število smrtnih žrtev po petkovem potresu v Maroku narašča iz dneva v dan, nekatere gorske vasi pa so še vedno odrezane od sveta. Na pomoč je z zbiranjem donacij ljudem, zato, "ker lahko in ker ima avtomobil", priskočila tudi Nuša Pevc, ki živi v tej državi. Z njo se je o popotresni pomoči, prizadetosti turističnega srca Maroka in o tem, zakaj agencije ne odpovedujejo aranžmajev, pogovarjala Miranda Bratkič.
V prvi epizodi nove sezone Ob osmih se s Tilnom Artačem, Srečom Katono, Mišo Molk, Bojanom Krajncem in Igorjem Bračičem pogovarjamo o vplivu Saša Hribarja na slovensko satiro in družbo, pa tudi o tem, kaj ostaja po njem.
Voditelji oddaje Ob osmih Jolanda Lebar, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar se s skupno epizodo poslavljajo od prve sezone. Z novimi temami se spet slišimo 12. septembra, do takrat pa ustvarjalci vsem želimo ravno prav vroče in prijetno poletje!
Toplotni otok je pojav, ko se v mestih zaradi drugačne strukture tal vzpostavi posebna klima in so temperature višje. Pri nas do izrazitega, močno opaznega pregrevanja prihaja v Ljubljani in Mariboru, v ostalih mestih je pojav omejen na središča. Zaradi podnebnih sprememb pa bo pregrevanje vse večje, zato stroka namesto osredotočanja na hlajenje predlaga ukrepe za preprečevanje segrevanja mest. Kot našteva Matej Ogrin z oddelka za geograijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je rešitev čim več zelenih, naravno osenčenih, dovolj odprtih in vodnih površin. Hkrati bi morali ranljivim prebivalcem omogočiti, da se med vročinskimi valovi umaknejo.
Po pandemiji želi vsa Evropa potovati, in to znotraj treh poletnih mesecev. Prostora ni, zato se cene višajo, last minute ponudbe pa so le še znanstvena fantastika. Tako pravi Mišo Mrvaljević z Združenja turističnih agencij, ki sicer opozarja, da so divje podražitve na Hrvaškem bolj fama kot resnica, da pa lahko gostje, usmerjeni v ceno, ugodneje letujejo drugod, na primer v Turčiji, Egiptu, pa tudi Španiji ali Italiji. Z njim se je pogovarjala Miranda Bratkič.
"Spolno nasilje je zavržno dejanje in zelo podpiramo žrtve, da o tem spregovorijo", je za oddajo Ob osmih dejal novomeški škof in predsednik Škofovske konference dr. Andrej Saje. Kot je dejal, v zvezi s tem pripravljjajo tudi strategijo. Pojasnil je tudi svojo nedavno izjavo, da bi bil celibat za duhovnike lahko stvar izbire. Kot je dejal, gre za disciplinsko vprašanje Cerkve in ne za božji zakon, zato se to lahko spremeni - je pa vse odvisno od episkopata. O tem in drugih aktualnih temah v pogovoru z Matejem Hrastarjem.
"Smo v situaciji, ko je Ukrajina predstavljena kot nacistična država, ki krši človekove pravice Rusov, Rusi pa so demonizirani kot barbarske horde. Čemur smo priča, pa je vojna za ozemlje, ki je strateško in ekonomsko pomembno in ki je dejansko žitnica Evrope. In to je naša vojna. Če resno jemlješ meje Evropske unije, je to na naših mejah." Tako v današnji epizodi Ob osmih realnost ukrajinske vojne razlaga novinar Ervin Hladnik Milharčič.
Večina šolarjev bo jutri prejela spričevala in šolske torbe pospravila v kot za deset tednov. Naj starši otrokom splanirajo aktivnosti? Kako zavezujoče naj bodo in koliko naj bo v tem času svobode oziroma nadzora? Kot pravi psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, je najboljša srednja pot med strukturo in svobodo.
Po tragičnem dogodku pri Preboldu, ko je v pregretem avtomobilu umrl otrok, se marsikdo sprašuje, kako se to sploh lahko zgodi. Večina ljudi meni, je znano iz podobnih dogodkov, da se njim to ne more zgoditi. Kot je za oddajo Ob osmih dejala Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa je včasih misli preprosto preveč, zato obsodbe niso na mestu. Nekaterim se tudi nasveti NIJZ, naj denimo zraven otroka pustimo telefon, da se bomo nanj spomnili, zdijo absurdni. A marsikdo živi v stresu in če tak nasvet reši eno življenje, ni odveč, pravi.
Slovenska energetika je na prelomnici. Z odločitvijo o razogljičenju slovenske energije in zaprtjem Teša, pri čemer še nimamo konsenza o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, se postavlja vprašanje, s kakšnimi koraki naprej. Kot pravi dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru Sebastijan Seme, so trije koraki osnovni: "Prvi je jasna odločitev o gradnji drugega bloka nuklearke v Krškem, drugi korak je v dveh do treh letih sprejeti odločitev, kako nadomestiti energijo iz Teša, tretji korak pa so obnovljivi viri energije, ne le sončne in vetrne, pač pa tudi hidroelektrarne." Svoj delež bodo morlai opraviti tudi odjemalci, predvsem podjetja, ki lahko veliko storijo v smeri razogličenja. Sicer pa je Seme prepričan, da je Slovenija jedrska država in mora taka tudi ostati.
Trenutni podatki kažejo, da bo inflacija vztrajala na višjih nivojih še nekaj časa, zato bo po pričakovanjih potreben še en dvig obrestnih mer, še preden se začnejo počitnice, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, dan potem, ko je ECB osmič zapored dvignila temeljno obrestno mero. Kot dodaja Vasle, je vprašanje, kaj se bo dogajalo jeseni. Ključno bo, da se ne bo več samo denarna politika agresivno spopadala z inflacijo, pač pa se bo treba vprašati tudi o fiskalni politiki in politiki plač. "Prekomerna rast, vračunavanje inflacije v sedanje plače, bo težava."
Pravkar se odvija kolesarska dirka Po Sloveniji. Vsaka taka prireditev in slovenski uspeh privabi na ceste še več zavzetih kolesarjev, rekreativcev. Kolo pa je tudi eden od trajnostnih načinov, ki lahko ima takojšnje učinke na promet. A prometna infrastruktura temu za zdaj ne sledi. Je pa Slovenija dobila nov strateški načrt za razvoj kolesarstva. V tokratni epizodi Ob osmih ga razlaga nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič.
Ob razpravi o omejitvi županskih mandatov na dva zaporedna bi morali razmisliti vsaj o njihovem podaljšanju, saj je v osmih letih nekatere pomembne projekte nemogoče izpeljati, pravi politolog Miro Haček. Ta opozarja še na druge možne pasti: od maihnacij z mandati do tega, da v kateri od manjših občin ne bi več dobili županskega kandidata. Z Mirom Hačkom se je pogovarjal Tomaž Celestina.
"Silvio Berlusconi je bil koncentrat vsega, kar danes upravlja družbo sodobnih demokracij: denarja, medijskega vpliva in politične moči," pravi Mojca Širok, ki je bila gostja tokratne epizode Ob osmih. O Berlusconijevi dediščini se je z izvrstno poznavalko italijanskega političnega prostora pogovarjal Matej Hrastar.
Razmere v nuklearki Zaporožje so tudi po uničenju jezu Kahovka, ki je predstavljal vir hlajenja za reaktorje, pod nadzorom, je za oddajo Ob osmih na prvem programu Radia Slovenija ocenil jedrski strokovnjak Leon Cizelj, med drugim predsednik evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. »Reaktorji so ustavljeni že 9 mesecev, zato je potrebna količina vode za hlajenje relativno majhna. Če se bazen izprazni, je dovolj časa, da lahko vodo doliješ, tudi z gasilskimi cisternami.« Prepričan je tudi, da Rusi kot eni največjih svetovnih proizvajalcev jedrskih elektrarn nimajo ekonomskega interesa, da bi med to vojno povzročili jedrsko katastrofo večjih razsežnosti.
S prometnimi zastoji se spopadamo že nekaj časa. Kot pravi predsednik AMZS Andrej Brglez, smo ob začetku samostojnosti zelo drzno zastavili cestno infrastrukturo, to pa je odprlo možnosti za vožnjo z avtomobili. In tako smo prišli do tega, da jih imamo v Sloveniji 1,2 milijona. Ker je bila infrastruktura dobra, je temu sledilo vse – od tega, kako so se razvijali trgovski centri, središča mest, nepremičninski trg. "Potem pa nam je pošla sapa," pravi Brglez. O tem, kako naprej, v današnjem pogovoru s Tomažem Celestino.
Neveljaven email naslov