Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.
170 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.
V oddaji Od setve do žetve bomo obiskali Zadrugo Dobrina, ki je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih prepoznana kot primer dobre prakse. Njen glavni namen ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine in zagotavljanje možnosti poštenega plačila pridelovalcem. V oddaji boste slišali, kako deluje po dobrih desetih letih. Nekaj besed bomo namenili tudi 30-letnici delovanja Pašne skupnosti Pohorje. Medtem ko si v tujini turizma brez pašništva ne morejo predstavljati, se na Pohorju površine za to panogo krčijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Sredi visoke turistične sezone smo vam približali nekaj uspešnih zgodb nastanitvenega, izletniškega turizma in osmice. Zadnjo obliko je uvedla že Marija Terezija. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev imamo v SLO 1300 oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji. Zanimanje za to dejavnost narašča. A pogoji so zahtevni in v to vizijo morajo verjeti vsi družinski člani najmanj dveh generacij. Skupaj smo obiskali turistične kmetije v kraškem Tomaju, Šempasu in Kubedu v slovenski Istri, kamor nas je popeljalo Združenje turističnih kmetij Slovenije.
Površine sadnih nasadov v Vipavski dolini se zaradi vremenskih skrajnosti, škodljivcev, divjadi in velikih težav z obnovo sadovnjakov iz leta v leto krčijo. Še pred dvema desetletjema jih je bilo približno 800 hektarjev, zdaj se je ta številka prepolovila. Zato sadjarji in stroka iščejo načine za nov zagon in oživitev sadjarstva v Vipavski dolini. Ena izmed rešitev za večjo odpornost sadnih vrst je mogoče tudi genska banka starih sadnih sort, ki so se pokazale kot zelo trpežne in okusne, vzgajajo in ohranjajo pa jih v družinskem sadovnjaku Božičevih v Kojskem v Goriških brdih. V tokratni oddaji smo pospremili še letošnji jubilejni, 50. strokovni posvet Trte in vino.
Čedalje manj predvidljiva poletja pred žlahtnitelje sort in pred gojitelje rib prinašajo veliko izzivov Podnebne spremembe z vročinskimi valovi, sušnimi obdobji, pa tudi neurji povzročajo ogromno škode na kmetijskih površinah. Žlahtnitelje sort pa postavljajo pred velike izzive, kako vzgojiti rastline, ki bodo čim bolj odporne na neprijazne razmere. Vse večji izziv pa kmetom prinaša tudi čedalje večja populacija zveri. Seveda iščejo rešitve za zaščito domačih pašnih živali pred napadi, pri tem pa so jim lahko v veliko pomoč električne ograje in pastirski psi. Pred vse večjimi izzivi zaradi podnebnih sprememb pa so se znašli tudi ribogojci, kajti sušna poletja s seboj prinašajo tudi večjo porabo elektrike in od njih pogosto terjajo tudi dodajanje kisika.
Osrednja tema oddaje je tokrat pogled na duševno zdravje oz. skrb za podporne službe za upravljanje pritiskov in notranjih stisk kmetov. Predstavljamo rezultate ankete o duševnih stiskah na slovenskem podeželju in o tem, kako je za psihosocialno ozaveščanje in podporo sistematično poskrbljeno v Ameriki. O tem bosta govorili Lucija Pinterič, ki deluje v okviru kmetijsko gozdarske zbornice in Brendi Janssen, direktorica Centra za varnost in zdravje v kmetijstvu univerze v Iowi. Predstavljamo tudi zgodbo povezovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave v okviru projekta Sveže in zdravo. Ob koncu pa nas 13. vinska kraljica Karolina Kobal in njena mama Damjana popeljeta po družinski turistični kmetiji Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi.
V oddaji Od setve do žetve smo govorili o robotizaciji v kmetijstvu in digitalnem gozdnem pomočniku, orodju, uporabnem za napovedovanje razvoja gozdov in podporo pri odločanju glede načrtovanja ukrepov v njem. Ustavili smo se tudi na kmetiji Žitnik v Starošincah, v katerih živijo, kmetujejo in pridelujejo po zelenih načelih. Na koncu pa smo govorili še o samoraslih zdravilnih rastlinah.
Kmetje zahtevajo umik zaostritev pri Naturi 2000, ki jih uvaja predlog uredbe za obdobje od 2023 do 2028. Morebitna uveljavitev te uredbe bi uničila marsikatero kmetijo ali zelo otežila kmetovanje, opozarjajo predstavniki kmetov. Zato je Zadružna zveza Slovenije naročila pravno mnenje, ki ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa ne opredeljuje vrste, obsega in pogojev za omejitev dejavnosti. Kmetje na Igu so napovedali nadaljnje korake, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Govorimo tudi o težavah in razlogih za letošnji slab vznik buč v Prekmurju. V povezovanju in združevanju loške in domžalske zadruge pa spoznamo dobre prakse za prihodnost zadružništva.
Napadi zveri na drobnico in na druge pašne živali so vse pogostejši. Tudi v Beli krajini, kjer so volkovi v zadnjem času že večkrat poklali dobršen del črede Borisa Grabrijana, ki skrbi za ohranjanje avtohtone pasme belokranjska pramenka. Se je bati, da bo pasma zaradi stalnih napadov izumrla? Na mladih svet stoji, pravijo. In zato smo se odpravili na obisk k mladima kmetovalcema. Rok Lančič iz Žihlave, ki nadaljuje prakso svojega očeta in se ukvarja s prašičerejo, je te dni odprl vrata svojih najsodobnejših hlevov, pri Penkovih v Parjah pri Pivki pa te dni začenjajo obiranje jagod in napovedujejo nekaj novosti za letošnjo sezono. Med drugim tudi domač sladoled iz jagodičevja.
Zadnje intenzivno deževje je predvsem v Pomurju in Podravju v kmetijstvu pustilo katastrofalne posledice. V oddaji slišimo, kaj vse je prizadeto in kakšna so priporočila agrotehnične stroke za nadaljnjo pridelavo v letošnji sezone. Govorimo o razlogih za letošnje višje obremenitve iz kmetijstva in o spornim novih bonitetnih točkah točkami zemljišč. Ustavimo se tudi na obnovljeni Smrekarjevi domačiji v vasi Grobišče pri Postojni, kjer je tudi s pomočjo evropskih sredstev že pred leti zaživela uspešna dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji.
V oddaji Od setve do žetve smo se osredotočili na 34. Festival dobrote slovenskih kmetij, ki je bil v Minoritskem samostanu na Ptuju. Festival pridobiva prepoznavnost, v ospredje pa postavlja najboljše izdelke našega podeželja, prav tako odpira aktualne teme o pomenu lokalno pridelane hrane, tokrat s poudarkom na zmanjševanju zavržkov hrane.
Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.
Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.
V ospredju pozornosti je tokrat drugi vseslovenski protestni shod letos, s katerim je sindikat kmetov Slovenije s podporo preostalih nevladnih kmetijskih organizacij stopnjeval pritisk na vlado pri izpolnitvi zahtev, s katerimi želijo doseči enake pogoje za kmetovanje, kot jih imajo kmetje v drugih evropskih državah. Z na novo izvoljenim predsednikom Zveze turističnih kmetij Slovenije, Jožetom Sokličem, se pogovarjamo o razvoju turizma na kmetijah. Dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa nam predstavlja koncept ogljičnega kmetovanja.
Za tokratno oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer je bil šesti slovenski vinogradniško-vinarski kongres. Potem ko smo zadnjih 20 let govorili o težavah zaradi zmanjševanja vinogradniških površin, o težavah pri prodaji vina tudi zaradi cenovne politike, stroka zdaj ocenjuje, da so pred vinogradništvom svetlejši časi. Udeležili smo se tudi predavanja in praktičnega prikaza za večjo varnost voznikov traktorjev v organizaciji Agencije za varnost prometa. Govorili pa smo še o apnenju kot enem najpomembnejših agrotehničnih ukrepov za izboljšanje rodovitnosti tal.
V oddaji Od setve do žetve izvemo, kje na Primorskem uspeva večji nasad leske, kako je uspela zasaditev največjega oljčnika v slovenski Istri in kako potekajo tehnični pregledi traktorjev na terenu.
Kaj trenutno najbolj tare kmete na Planinskem in kaj na Cerkniškem polju in kaj to pomeni za nadaljnje kmetovanje na območjih, kjer so že davno kmetovali tudi njihovi predniki? Se bodo morali zaradi varovanih območij Nature 2000 in ohranjanja določenih habitatov, dokončno poslovit od kmetovanja? Po sestanku s premierjem ter s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire in prostor sicer ugotavljajo, da so nekoliko zbližali stališča. Če pa se zadeve ne v treh tednih ne bodo premaknile v pravo smer, bodo ponovno oživili proteste. V oddaji še o ideji, kako na kmetijska zemljišča postaviti sončne elektrarne, ne da bi pri tem ogrozili kmetijsko proizvodnjo in o simboliki jajc.
V oddaji izpostavljamo nekaj ključnih vsebinskih in informacijsko tehnoloških novosti letošnje subvencijske kampanje, ki se je začela 31. marca in bo trajala do 10. julija. Kmetje se bodo morda odločali za drugačne kombinacije subvencij na površino. Velika novost bo letos obvezno spremljanje kmetijskih površin preko satelitskih posnetkov, kar prinaša veliko natančnost podatkov. Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine, nam odkriva pogled mladih na novo obdobje kmetijske politike. Obiskali smo manjšo kmetijo Pr 'Bernadovc v občini Kamnik, katere glavna dejavnost je proizvodnja kokošjih jajc, ki pa ne zadošča za vzpostavitev enega delovnega mesta.
Zaradi številnih novosti se je kampanja za uveljavitev ukrepov kmetijske politike nekoliko zavlekla in se bo začela konec meseca. Med ukrepi so taki, ki so znani že od prej, medtem ko kmetijsko-podnebna-okoljska plačila ter tako imenovane SOPO-sheme za okolje in podnebje prinašajo kar nekaj sprememb in novosti, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. V oddaji predstavljamo tudi nove obvezne omejitve kmetovanja na območjih Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja, ki povzročajo ogorčenje med kmeti. V oddaji spoznamo še, kako se vse bolj širita knjižnična izposoja in vzgoja domačih semen.
Meteorološka pomlad je tu in čez nekaj dni ji bo sledila še koledarska. Narava se je že dodobra prebudila in marsikdo razmišlja tudi o tem, kaj bo prineslo poletje. V zadnjih letih so ta vroča, vrstijo se neurja s točo in požari, pridelke in gozdove pa ogroža tudi suša. In prav zaradi lanske izjemne suše obstaja velika nevarnost prenamnožitve podlubnikov v severnoprimorskih gozdovih. Zavod za gozdove lastnike opozarja, naj bodo pozorni. Tudi Pomurje je vse bolj ogroženo zaradi sušnih poletij. Škoda je ogromna, zato domačini pozivajo vlado, naj z zakonom podpre namakanje. Vode v Muri je dovolj. Kot rešitev v borbi proti požarom pa se – kot naravne pregrade proti njihovem širjenju - čedalje bolj izkazujejo oljčniki.
Neveljaven email naslov