Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.
170 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.
Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.
V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.
Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.
Novih izzivov se tudi v kmetijstvu po navadi lotevajo mlajši in v tokratni oddaji vam predstavljamo 23-letnega Janeza Rakovca, ki je na obrobju Kranja ustvaril prvo slovensko farmo spiruline, modro-zelene alge, iz katere izdeluje prehranska dopolnila. O prehrani je govor tudi v prispevku o Perutninarski zadrugi Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja, pozornost pa namenjamo še vloženim oljkam, ki so jih ocenjevali na festivalu na Goriškem. Lidija Kosi, ki je podpisana pod tokratno oddajo, pa je poizvedela, kakšne zamisli in načrte imajo v 25 let starem Združenju turističnih kmetij Slovenije.
Kmečko sirarstvo v Sloveniji je v vzponu, ponudba kmečkih sirov je vse bolj pestra. Razvoj je rezultat organiziranega dela, izobraževanja, prilagajanja zakonskih podlag in enotnega nastopanja, s katerim so pred 24-imi leti začeli v Združenju kmečkih sirarjev. Uspešnih zgodb sirarstva pa ne pišejo samo mladi, ki nadaljujejo tradicijo družinskih kmetih, svet sirarstva privablja tudi posameznike iz drugih poklicev. Vse to je odražal letošnji festival slovenskih sirov. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve z avtorico Jernejko Drolec.
V oddaji Od setve do žetve je bil v ospredju svetovni dan kmetic, ki ga zaznamujemo 15. oktobra, in sicer smo govorili o posledicah koronakrize za kmečke žene. Ker digitalna tehnologija zelo hitro napreduje tudi v kmetijskih praksah, nas je zanimalo, kateri stroji so na tem področju najsodobnejši. Ob koncu pa smo predstavili še kampanjo za promocijo sadja.
V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.
Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem.
Sirarstvo je tudi pri nas vse bolj cenjeno in že prihodnji teden se bo okoli 150 sirarjev iz vse Evrope v Sloveniji udeležilo 12. konference Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE. Kot dodajamo v današnji oddaji, bo konferenci sledil 3. festival slovenskih sirov v Kongresnem centru Brdo. Z zadovoljstvom vam sporočamo tudi, da se na idrijsko – cerkljanskem razmere zaradi napadov na drobnico nekoliko umirjajo, še z večjim veseljem pa smo se oglasili v kampu Beli gaber na robu vasi Vrh v Loški dolini. Tam se v sožitju z naravo dobro počutijo tako obiskovalci kot domačini.
Za pridelavo jabolk je letošnje leto še eno več v nizu slabih let. V oddaji Od setve do žetve osvetljujemo zahteven položaj sadjarstva in bojazen pred posledicami radikalnega zmanjšanja oziroma prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Govorimo tudi o tako imenovanem projektu pametnih vinogradov, kjer fitofarmacevtska sredstva zmanjšujejo z digitalizacijo. Spoznamo spletno aplikacijo » Zadružno iz Slovenije«, predstavljeno v okviru projekta Zelene verige, ki letos želi povezati predvsem lokalne ponudnike hrane z organizatorji šolske prehrane.
V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili namakanje, ki je nujno za obstoj kmetijstva. Projekcije namreč kažejo, da se bosta pogostost in jakost suše nadaljevali tudi v prihodnje, zato so rešitve nujne. Te so potrebne tudi v naših gozdovih, predvsem bukovih, kjer se letos – poleg suše – spopadajo še z napadom bukovega rilčkarja in listnih uši, vse bolj pa je opazno hiranje navadne bukve. Tudi o tem smo govorili v oddaji Od setve do žetve; napovedali pa smo še praznik drobnice v Mekinjah.
Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022.
Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo.
V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.
Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja.
Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo.
Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše.
Neveljaven email naslov