Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj je sporen sporazum ACTA?

23.11.2011


ACTA je mednarodni sporazum, katerega namen je boj proti ponarejanju oziroma trgovini s ponaredki. Sporazum je bil dogovorjen v tajnosti, zato dolgo ni bilo povsem jasno, kakšne ukrepe predvideva.

Kot razlaga Delov novinar Lenart J. Kučič, sta Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) in francoska FFII iz pridobljenih dokumentov vendarle razbrala, da bo sporazum nadzoroval tudi nematerialno blago oziroma spletno piratstvo.

To pomeni, da verjetno prinaša hranjenje podatkov, prenos določenih pooblastil na operaterje ter ‘zakonodajo nekaj udarcev’, na podlagi katere bi lahko operaterji sami – ob prijavi imetnika avtorskih pravic – problematičnega uporabnika izključili ali zaprli njegovo spletno stran.

Prve države so sporni sporazum že podpisale. Podpira ga tudi Evropska komisija, ne pa tudi Evropski parlament. Skupina evro poslancev je opozorila na netransparentnost postopka ter dejstvo, da je ACTA v navzkrižju s temeljnimi internetnimi svoboščinami. ACTA predvideva tako imenovano načelo treh prekrškov. Del ameriške filmske in glasbene industrije se je že dogovoril s ponudniki interneta o kaznovanju tistih, ki kršijo avtorsko pravo.

Gre za to, da lastnik pravice – na primer založba – obvesti operaterja, da nek uporabnik krši njihovo avtorsko lastnino ali izmenjuje datoteke, ali gosti na svoji strani vsebino, ki ni njegova, na to mora operater reagirati, in sicer najprej s pisnim opozorilom. Če uporabnik tega ne izvrši, ga lahko tudi izključi.”

Glede na strogost ukrepa lahko ponudnik kršitelja uvrsti tudi na črni seznam, ki bi onemogočil celo menjavo operaterja. V Franciji in Južni Koreji tak zakon že velja, o uvedbi enakih ukrepov pa razmišlja tudi vse več evropskih držav.

Spornih je kar nekaj ukrepov. Operaterjem daje policijska pooblastila – lahko vas izklopijo – produkcijskim hišam oziroma lastnikom avtorskih pravic pa pravico o presoji vašega početja – in to mimo sodišč.

Tretji problem je, da takšna oblika protipiratskega boja ni mogoča, če operater ne ve, kaj se po omrežju dejansko prenaša. Problematično je tudi, da ni več odločbe sodišča in da krivde niti ni treba dokazovati in da to prinaša tehnologije za sprotno spremljanje internetnega prometa. To pomeni izgradnjo podatkovnih zbirk, za katere ne vemo, kdo vse in kaj bo z njim počel“.

O tem, ali se delež ilegalnega prenašanja na internetu ob poplavi novih storitev in poslovnih modelov znatno manjša, ni veliko neodvisnih raziskav.

Glasbene in filmske založbe dokazano pretiravajo s količino prenesenega materiala in izgubami, ki jih imajo zaradi tega. Na drugi strani pa je kar nekaj poslovnih modelov, ki dobro uspevajo: od iTunesa do ponudnikov plačljive televizije. To pomeni, da so kupci za to pripravljeni plačevati.”

Ethan Zuckerman opozarja, da je ena največjih nevarnosti interneta prihodnosti kratenje svobode govora oziroma cenzura. Težko si predstavljamo, da bi Združene države Amerike ali pa Evropska unija dejansko uvedli zakonska določila, ki ogrožajo svobodo interneta.

S pritiski filmske in glasbene industrije pa se dogaja prav to. Besede cenzura sicer ne uporablja nihče, saj je pojem politično in zgodovinsko obremenjen. Gre le za  boj proti nezaželenim vsebinam.

Nobena zahodna demokracija ne bo neposredno sprejemala cenzure. Tega ne počne niti kitajska Komunistična partija. Tudi oni nimajo cenzure. A vsak ponudnik internetnih storitev dobi jasen seznam, kaj vse morajo njegovi filtri za spam odstraniti. Ne govorimo več o cenzuri, ampak o odpravljanju spama, kar je pa tehnični problem. Nekaj, za kar skrbi infrastruktura.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Zakaj je sporen sporazum ACTA?

23.11.2011


ACTA je mednarodni sporazum, katerega namen je boj proti ponarejanju oziroma trgovini s ponaredki. Sporazum je bil dogovorjen v tajnosti, zato dolgo ni bilo povsem jasno, kakšne ukrepe predvideva.

Kot razlaga Delov novinar Lenart J. Kučič, sta Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) in francoska FFII iz pridobljenih dokumentov vendarle razbrala, da bo sporazum nadzoroval tudi nematerialno blago oziroma spletno piratstvo.

To pomeni, da verjetno prinaša hranjenje podatkov, prenos določenih pooblastil na operaterje ter ‘zakonodajo nekaj udarcev’, na podlagi katere bi lahko operaterji sami – ob prijavi imetnika avtorskih pravic – problematičnega uporabnika izključili ali zaprli njegovo spletno stran.

Prve države so sporni sporazum že podpisale. Podpira ga tudi Evropska komisija, ne pa tudi Evropski parlament. Skupina evro poslancev je opozorila na netransparentnost postopka ter dejstvo, da je ACTA v navzkrižju s temeljnimi internetnimi svoboščinami. ACTA predvideva tako imenovano načelo treh prekrškov. Del ameriške filmske in glasbene industrije se je že dogovoril s ponudniki interneta o kaznovanju tistih, ki kršijo avtorsko pravo.

Gre za to, da lastnik pravice – na primer založba – obvesti operaterja, da nek uporabnik krši njihovo avtorsko lastnino ali izmenjuje datoteke, ali gosti na svoji strani vsebino, ki ni njegova, na to mora operater reagirati, in sicer najprej s pisnim opozorilom. Če uporabnik tega ne izvrši, ga lahko tudi izključi.”

Glede na strogost ukrepa lahko ponudnik kršitelja uvrsti tudi na črni seznam, ki bi onemogočil celo menjavo operaterja. V Franciji in Južni Koreji tak zakon že velja, o uvedbi enakih ukrepov pa razmišlja tudi vse več evropskih držav.

Spornih je kar nekaj ukrepov. Operaterjem daje policijska pooblastila – lahko vas izklopijo – produkcijskim hišam oziroma lastnikom avtorskih pravic pa pravico o presoji vašega početja – in to mimo sodišč.

Tretji problem je, da takšna oblika protipiratskega boja ni mogoča, če operater ne ve, kaj se po omrežju dejansko prenaša. Problematično je tudi, da ni več odločbe sodišča in da krivde niti ni treba dokazovati in da to prinaša tehnologije za sprotno spremljanje internetnega prometa. To pomeni izgradnjo podatkovnih zbirk, za katere ne vemo, kdo vse in kaj bo z njim počel“.

O tem, ali se delež ilegalnega prenašanja na internetu ob poplavi novih storitev in poslovnih modelov znatno manjša, ni veliko neodvisnih raziskav.

Glasbene in filmske založbe dokazano pretiravajo s količino prenesenega materiala in izgubami, ki jih imajo zaradi tega. Na drugi strani pa je kar nekaj poslovnih modelov, ki dobro uspevajo: od iTunesa do ponudnikov plačljive televizije. To pomeni, da so kupci za to pripravljeni plačevati.”

Ethan Zuckerman opozarja, da je ena največjih nevarnosti interneta prihodnosti kratenje svobode govora oziroma cenzura. Težko si predstavljamo, da bi Združene države Amerike ali pa Evropska unija dejansko uvedli zakonska določila, ki ogrožajo svobodo interneta.

S pritiski filmske in glasbene industrije pa se dogaja prav to. Besede cenzura sicer ne uporablja nihče, saj je pojem politično in zgodovinsko obremenjen. Gre le za  boj proti nezaželenim vsebinam.

Nobena zahodna demokracija ne bo neposredno sprejemala cenzure. Tega ne počne niti kitajska Komunistična partija. Tudi oni nimajo cenzure. A vsak ponudnik internetnih storitev dobi jasen seznam, kaj vse morajo njegovi filtri za spam odstraniti. Ne govorimo več o cenzuri, ampak o odpravljanju spama, kar je pa tehnični problem. Nekaj, za kar skrbi infrastruktura.


14.03.2019

MWC 2019: Tehnologije, ki odvračajo od tehnolgije

Odbita do bita se tokrat proti odvisnosti z zasloni na telefonih bori s telefonom. Kakšen je moderni telefon, ki nima oznake pametni, in zakaj je telefon, s katerim lahko samo telefoniraš, najboljši telefon? Sogovornika: ustanovitelj švicarskega podjetja Punkt Petter Neby in antropolog Dan Podjed


07.03.2019

MWC 2019: Kaj prinaša 5G?

Na sejmu MWC 2019 v Barceloni je bil letos v ospredju napis 5G. Zloglasno mobilno omrežje prihodnosti še ni na voljo, industrija pa obljublja, da kmalu ne bomo več govorili samo o pametnem domu, ampak pametnem svetu. Res?


27.02.2019

MWC 2019: prihodnost telefonov so upogljivi zasloni

Največ zanimanja na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni so pritegnili upogljivi zasloni, a razstavljalci v ospredje postavljajo predvsem 5G, mobilno omrežje prihodnosti. Maruša in Anže sta se sprehodila po prizorišču in s slovenskimi kolegi pokomentirala tudi druge letošnje novosti, presenečenja in razočarnja iz tehnološkega sveta.


21.02.2019

Kako so računalniki v osemdesetih presegali meje

Nenavadno za Odbito do bita, a Maruša in Anže tokrat vabita na razstavo. V atriju Mestne hiše v Ljubljani je do 25. februarja na ogled razstava Od Karavank do Pekinga. Razstavljeni računalniki odkrivajo zgodbe o vizionarskem preseganju meja za osemdeseta leta prejšnjega stoletja. O tihotapljenju osebnih računalnikov, o prenosniku, na katerem so sprogramirali prezračevalni sistem predora Karavanke, in o Iskrinih računalnikih, ki so jih iz Stegen na skrivaj uvažali na Kitajsko.


14.02.2019

Zdravje na dotik 3: Aplikacija za rekreacijo je tudi družabno omrežje

Aplikacije za rekreacijo merijo število aktivnih kalorij, korakov, kilometrov, srčni utrip itn. Opomnijo te, če predolgo sediš, ali te opozorijo, če z gibanjem pretiravaš. Kako so aplikacije za rekreacijo postale družabno omrežje in ali je lahko tehnologija motivacija za ukvarjanje s športom? Uporabniške izkušnje rekreativnih športnikov v zadnji epizodi miniserije Zdravje na dotik.


07.02.2019

Zdravje na dotik 2: Lahko pametna ura reši življenje?

Miniserija Zdravje na dotik testira aplikacije, zapestnice in ure, ki spodbujajo zdrav način življenja. Najnovejša Applova pametna ura ponuja celo merjenje in zapis elektrokardiografije. Vgrajene elektrode vas lahko z aplikacijo EKG opozorijo na znake atrijske fibrilacije. Pa lahko res rešijo življenje? V Odbiti do bita z dr. Majo Kolšek Šušteršič.


31.01.2019

Zdravje na dotik 1: Aplikacije za spanje

Odbita do bita se loteva nove miniserije z naslovom Zdravje na dotik. V prvem delu Maruša in Anže testirata aplikacije in zapestnice za spanje. Dr. Grega Repovš, predavatelj na Oddelku za psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, pravi, da bodo tehnologije, ki obljubljajo boljši spanec, vse bolj natančne in uporabne.


24.01.2019

Kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne

Erozija zasebnega prostora in zasebnih podatkov se kaže predvsem v tem, kako je Facebook normaliziral dejstvo, da je rojstni dan javni podatek. Odbita do bita s priznanim tehnološkim novinarjem Glennom Fleishmanom razmišlja o tem, kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne.


17.01.2019

(Ne)varno komuniciranje

Odbita do bita bo tudi v letu 2019 obsedena z varnostjo. Tokrat testira Signal, VeraCrypt in Jitsi, to so možnosti za varno komuniciranje zaupnih podatkov. Raziskovalna novinarka Anuška Delić pravi, da je uporaba orodij primerna za vse, še posebej za novinarje in javne uslužbence.


10.01.2019

Tehnološko leto 2018

V tehnološkem svetu je beseda leta 2018 Facebook. Odbita do bita v prvi epizodi leta 2019 komentira še uspeh videoiger in zlom procesorjev ter si želi predvsem varne tehnološke prihodnosti.


13.12.2018

Telefoni leta 2018

Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi testirata telefone leta 2018. Iščeta najboljši telefon v kategorijah: drag, poceni in srednji razred, ugotavljata, da so telefoni postali še dražja zabava in se sprašujeta zakaj je Pocofon hit leta?!


06.12.2018

Podatki o lokaciji razkrivajo tudi zelo občutljive stvari uporabnika

Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, so pri državnih informacijskih pooblaščencih vložili pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google. Glede na ugotovitve raziskave je sporen način, kako Google sledi lokaciji, ki lahko o uporabnikih razkrije zelo občutljive in osebne podatke. Gosta podkasta: poznavalec in opazovalec tehnologij Lenart J. Kučič in Matjaž Jakin s pravne pisarne ZPS-ja.


29.11.2018

Intima v času umetne inteligence

Odbita do bita se spogleduje z intimo v času umetne inteligence in opozarja na sledi in podatke, ki jih puščamo na spletu. Gostja podkasta je Nika Mahnič, sooustanoviteljica Inštituta Danes je nov dan, zastopa kampanjo proti spolnim robotom, pred kratkim je magistrirala na univerzi King’s College v Londonu.


22.11.2018

Programiranje 3: Pyhton

Odbita do bita se v mini seriji uči programiranja. V prvem delu sta Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem spoznala algoritem, v drugem delu z novimi eksperimenti poskušala razumeti programiranje, v tretjem delu pa čisto zares programirata.


15.11.2018

Programiranje 2: Kako razumeti programski jezik?

Odbita do bita se v novi mini seriji loteva učenja programiranja, ki zahteva natančno izražanje in razmišljanje. V prvem delu Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem s Fakultete za računalništvo in informatiko spoznata algoritem, v drugem delu z novimi ekperimenti poskušata razumeti programiranje.


08.11.2018

Programiranje 1: Kaj je algoritem?

Programiranje zahteva natančno izražanje in razmišljanje. Maruša in Anže se s pomočjo profesorja Janeza Demšarja učita razumevanja programiranja.


25.10.2018

Patreon je lahko služba in ga zato moraš vzeti resno

Spletna platforma za ustvarjalce ima že več kot dva milijona aktivnih podpornikov, ki so za zanimive vsebine videoustvarjalcem, glasbenikom ali pisateljem pripravljeni plačati naročnino. Gost: Luka Marčetič


18.10.2018

Kibernetska varnost 3: Direktorska prevara

Program Varni na internetu opozarja na porast sporočil, ki nagovarjajo računovodstva podjetij. Email na prvi pogled izgleda, kot da ga je poslal direktor in zahteva nujno nakazilo večje vsote denarja. V tretjem delu podkasta o kibernetski varnosti Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert pravi, da gre za primitivno in enostavno goljufijo, ki lahko povzroči ogromno škode.


11.10.2018

Kibernetska varnost 2: Nakup rabljenih stvari

Odbita do bita oktobra v ospredje postavlja kibernetsko varnost. Maruša in Anže tokrat na eBayu iščeta rabljene telefone. V Sloveniji si lahko vse naprave ogledate in preizkusite, ogromno Slovencev pa nakupuje tudi na svetovnih spletnih platformah. Na kaj paziti, da se ne boste znašli v pesti spletnih goljufov?


04.10.2018

Kibernetska varnost 1: Porast spletnih goljufij

Proti spletnim goljufom se je najbolje boriti z ozaveščanjem uporabnikov. Odbita do bita v mesecu kibernetske varnosti opozarja z zgodbami poslušalcev.


Stran 9 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov