Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Sredi sedemdesetih let se jim še sanjalo ni, da bo njihov izum v prihodnosti tako popularen
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali krajše CD, s čimer se je končala doba vinilnih plošč, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva močno nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljiv medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
“Vse tiste rešitve, ki so bile tedaj na voljo, mi niso bile všeč. Na neki način me je v izum nečesa novega pognala grenkoba nad dotedanjimi, ne prav posrečenimi tehnološkimi rešitvami. In očitno se je obrestovalo.”
Digitalna revolucija zvoka se je sredi 70. let prejšnjega stoletja začela že na Japonskem in v Združenih državah Amerike, od koder so prihajala poročila o prvih digitalnih posnetkih z računalnikom, razlaga. To jih je spodbudilo, da so začeli raziskovati, kako iz analognega preiti na digitalni zapis zvoka. Od čisto prvih poskusov do leta 1982 je minilo približno sedem let.
“Sredi sedemdesetih let se nam še sanjalo ni, da bo naš izum v prihodnosti tako priljubljen. Preprosto smo le iskali novo rešitev, razpravljali na kavah, tudi na kolesu na poti v službo, če je bilo treba, preprosto smo le opravljali svoje delo.”
Novi avdiosistemi uporabljajo različne druge pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov. Da CD-ji počasi zamirajo in da se podatki vse bolj skladiščijo na drugačne enote, kažejo tudi naši prenosni računalniki. Na novih že ni več CD- in DVD-enot. Kako izumitelj CD-jev doživlja to?
“Tako je pač življenje. Poglejte na primer kaseto, obdržala se je od sredine 60. do 80., ponekod do 90. let, živela je torej nekaj več kot 20 let, življenjska doba CD-jev pa je danes že skoraj 40 let, napovedujem jim jih vsaj še deset. CD-ji se še vedno bolje obnesejo kot darilo v primerjavi z brezosebnim vavčerjem do neke spletne zaloge. Se vam ne zdi?”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Sredi sedemdesetih let se jim še sanjalo ni, da bo njihov izum v prihodnosti tako popularen
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali krajše CD, s čimer se je končala doba vinilnih plošč, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva močno nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljiv medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
“Vse tiste rešitve, ki so bile tedaj na voljo, mi niso bile všeč. Na neki način me je v izum nečesa novega pognala grenkoba nad dotedanjimi, ne prav posrečenimi tehnološkimi rešitvami. In očitno se je obrestovalo.”
Digitalna revolucija zvoka se je sredi 70. let prejšnjega stoletja začela že na Japonskem in v Združenih državah Amerike, od koder so prihajala poročila o prvih digitalnih posnetkih z računalnikom, razlaga. To jih je spodbudilo, da so začeli raziskovati, kako iz analognega preiti na digitalni zapis zvoka. Od čisto prvih poskusov do leta 1982 je minilo približno sedem let.
“Sredi sedemdesetih let se nam še sanjalo ni, da bo naš izum v prihodnosti tako priljubljen. Preprosto smo le iskali novo rešitev, razpravljali na kavah, tudi na kolesu na poti v službo, če je bilo treba, preprosto smo le opravljali svoje delo.”
Novi avdiosistemi uporabljajo različne druge pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov. Da CD-ji počasi zamirajo in da se podatki vse bolj skladiščijo na drugačne enote, kažejo tudi naši prenosni računalniki. Na novih že ni več CD- in DVD-enot. Kako izumitelj CD-jev doživlja to?
“Tako je pač življenje. Poglejte na primer kaseto, obdržala se je od sredine 60. do 80., ponekod do 90. let, živela je torej nekaj več kot 20 let, življenjska doba CD-jev pa je danes že skoraj 40 let, napovedujem jim jih vsaj še deset. CD-ji se še vedno bolje obnesejo kot darilo v primerjavi z brezosebnim vavčerjem do neke spletne zaloge. Se vam ne zdi?”
Le kdo ni v otroštvu igral kakšne računalniške igre? Strateška, arkadna, simulacijska, miselna – vsak je našel pravo zase. Tisto, ki ima zasvojljiv zvok, grafiko ali pa je bila tako napeta, da vas ure in ure ni izpustila izpred računalnika. Danes igre niso dostopne samo na računalniku, ampak so še in predvsem ustvarjene za delovanje na pametnem telefonu in tablici. Kako sploh tisto pravo idejo prenesti na zaslon, kako preverimo trg in kje lahko začnemo svojo igričarsko pot, nam bo zaupal direktor in soustanovitelj podjetja Razum, d.o.o. Žiga Hajduković.
Z gosti, slovenskimi youtuberji, smo ugotavljali, kakšna je slovenska Youtube scena in kako uspeti na Youtubu.
S Tanyo O'Carrol iz Amnesty International smo spregovorili o programu za odkrivanje vohunske zlonamerne opreme, Detekt. Ta je odprtokodne narave in popolnoma brezplačen.
Kakšne so prednosti in slabosti pretočne glasbe? In kateri ponudnik pretočne glasbe bo v boju za poslušalce prevzel primat? Z gostoma Matjažom Ropretom, časopisna hiša Delo, in Rokom Kovačem, Siol.net.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova in direktor Instituta “Jožef Stefan” Jadran Lenarčič sta septembra podpisala sporazum o ustanovitvi Unesco katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje.
Eye tracking je metoda spremljanja gibanja očesa, ki omogoča, da na milimter in milisekundo natančno merimo pozicijo in premike oči. Uporaba eye-trackinga je najbolj razširjena na področju neuromarketinga – gre za razmeroma novo področje proučevanja odzivanja potrošnikov na določene marketinške dražljaje. S tem omogoča podjetjem doseganje kar se da najboljše uporabniške izkušnje, gre pa tudi za metodo, ki bi lahko v prihodnje izbolšala tržne raziskave, ki so danes večinoma vezane na metode anketiranja ali testiranja produktov v fokusnih skupinah.
Tokrat v Odbita do bita predstavljamo mobilno aplikacijo Izvor, s katero lahko sledite izvoru določenih mlečnih izdelkov.
Odbita do bita se odpravlja v naravo. S tehnologijo seveda! Igro, ki združuje digitalno in analogno, imenujemo geocaching, po slovensko geolov! Na spletni strani poiščete zaklad in se odpravite na lov s pomočjo pametnega telefona ali namenske GPS naprave. Po Ljubljani je skritih vsaj 300 zakladov, poiskali bomo dva!
Z vodjo Si-CERTa Gorazdom Božičem smo se pogovarjali o spletni varnosti in anonimnosti, predvsem o tisti, ki jo nudita Tor in VPN. Ali anonimnost na speltu res pomeni večjo varnost?
Amy Webb je na sedmi konferenci ONA napovedala 10 tehnoloških trendov za leto 2015.
Po tem, ko smo odkrili, da je na novi znamki Pošte Slovenije upodobljen dolgokrili netopir avstralskega fotografa Steva Bourna, se zdaj pojavlja razumljivo vprašanje, kakšna je sploh »politika« kraje avtorskih del na spletu, kakšna je krivda Pošte Slovenije v primeru ukradenih motivov, kdo vse krade avtorska dela in kako se lahko avtorji zaščitijo pred krajo avtorskih del na spletu?
Analiza DNK postaja vse bolj dostopna. Eno izmed prebojnih rešitev je razvil Britanec Christofer Toumazou. Izdelal je USB ključek, ki opravi zanesljivo analizo DNK ter omogoča hitro detekcijo nekaterih bolezni. Za inovacijo je prejel tudi nagrado Evropskega patentnega urada.
Z novinarjem Lenartom Kučićem smo se pogovarjali o najnovejših tehnoloških trendih predstavljenih na mednarodnih sejmih IFA in Photokina.
Kljub poplavi prenosnih polnilcev za pametne telefone, se je na trgu znašel še eden – OIVO. Slovenski polnilnik za iPhone stavi na obliko in polnjenje z AA baterijami, ki jih pozna ves svet. Zbirko prototipov bo dopolnilo nekaj tisoč slovenskih polnilcev za iPhone, če Oivo na Kickstarterju zbere vsaj zastavljenih 50.000 dolarjev.
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Ste vedeli, da lahko danes z Bitcoini plačate že kosilo, pivo ali celo osebnega trenerja? Kako varno pa je sploh plačevanje z Bitcoini? In kako še več ljudi prepričati v poslovanje z njimi? Razkrivamo v oddaji Odbita do bita.
Se ob surfanju po spletu kdaj vprašate, če je spletno vesolje, v katerem se nahajate, edino, ali pa nemara obstaja še kako drugo vesolje? To vprašanje ni retorično, saj ima svoj odgovor - da, obstaja. O darknetu z gostom Gorazdom Božičem.
Bodo prevajalci postali neuporabni? Strojno simultano prevajanje govora postaja vedno večji predmet zanimanja jezikovnih raziskovalcev. Potem ko je pred dnevi Microsoftov Skype predstavil novo prevajalsko orodje Skype Translator, se porajajo vprašanja, ali so takšna orodja zanesljiva, kako prevajajo in seveda, ali bomo z razvojem takšnih orodij sploh še potrebovali prevajalce.
Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Najbolj znanim ameriškim ponudnikov, kot je Coursera, se pridružuje tudi evropska konkurenca. Naš gost je Dimitrij Filatov.
Neveljaven email naslov