Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Sredi sedemdesetih let se jim še sanjalo ni, da bo njihov izum v prihodnosti tako popularen
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali krajše CD, s čimer se je končala doba vinilnih plošč, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva močno nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljiv medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
“Vse tiste rešitve, ki so bile tedaj na voljo, mi niso bile všeč. Na neki način me je v izum nečesa novega pognala grenkoba nad dotedanjimi, ne prav posrečenimi tehnološkimi rešitvami. In očitno se je obrestovalo.”
Digitalna revolucija zvoka se je sredi 70. let prejšnjega stoletja začela že na Japonskem in v Združenih državah Amerike, od koder so prihajala poročila o prvih digitalnih posnetkih z računalnikom, razlaga. To jih je spodbudilo, da so začeli raziskovati, kako iz analognega preiti na digitalni zapis zvoka. Od čisto prvih poskusov do leta 1982 je minilo približno sedem let.
“Sredi sedemdesetih let se nam še sanjalo ni, da bo naš izum v prihodnosti tako priljubljen. Preprosto smo le iskali novo rešitev, razpravljali na kavah, tudi na kolesu na poti v službo, če je bilo treba, preprosto smo le opravljali svoje delo.”
Novi avdiosistemi uporabljajo različne druge pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov. Da CD-ji počasi zamirajo in da se podatki vse bolj skladiščijo na drugačne enote, kažejo tudi naši prenosni računalniki. Na novih že ni več CD- in DVD-enot. Kako izumitelj CD-jev doživlja to?
“Tako je pač življenje. Poglejte na primer kaseto, obdržala se je od sredine 60. do 80., ponekod do 90. let, živela je torej nekaj več kot 20 let, življenjska doba CD-jev pa je danes že skoraj 40 let, napovedujem jim jih vsaj še deset. CD-ji se še vedno bolje obnesejo kot darilo v primerjavi z brezosebnim vavčerjem do neke spletne zaloge. Se vam ne zdi?”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Sredi sedemdesetih let se jim še sanjalo ni, da bo njihov izum v prihodnosti tako popularen
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali krajše CD, s čimer se je končala doba vinilnih plošč, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva močno nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljiv medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
“Vse tiste rešitve, ki so bile tedaj na voljo, mi niso bile všeč. Na neki način me je v izum nečesa novega pognala grenkoba nad dotedanjimi, ne prav posrečenimi tehnološkimi rešitvami. In očitno se je obrestovalo.”
Digitalna revolucija zvoka se je sredi 70. let prejšnjega stoletja začela že na Japonskem in v Združenih državah Amerike, od koder so prihajala poročila o prvih digitalnih posnetkih z računalnikom, razlaga. To jih je spodbudilo, da so začeli raziskovati, kako iz analognega preiti na digitalni zapis zvoka. Od čisto prvih poskusov do leta 1982 je minilo približno sedem let.
“Sredi sedemdesetih let se nam še sanjalo ni, da bo naš izum v prihodnosti tako priljubljen. Preprosto smo le iskali novo rešitev, razpravljali na kavah, tudi na kolesu na poti v službo, če je bilo treba, preprosto smo le opravljali svoje delo.”
Novi avdiosistemi uporabljajo različne druge pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov. Da CD-ji počasi zamirajo in da se podatki vse bolj skladiščijo na drugačne enote, kažejo tudi naši prenosni računalniki. Na novih že ni več CD- in DVD-enot. Kako izumitelj CD-jev doživlja to?
“Tako je pač življenje. Poglejte na primer kaseto, obdržala se je od sredine 60. do 80., ponekod do 90. let, živela je torej nekaj več kot 20 let, življenjska doba CD-jev pa je danes že skoraj 40 let, napovedujem jim jih vsaj še deset. CD-ji se še vedno bolje obnesejo kot darilo v primerjavi z brezosebnim vavčerjem do neke spletne zaloge. Se vam ne zdi?”
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov