Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
Januarski CES je največji sejem zabavne elektronike na svetu in velja za enega največjih dogodkov na tehnološkem koledarju. Letos izpostavlja tehnologije za zdravje, električno mobilnost in vse vrste in oblike zaslonov. Iz Las Vegasa se oglaša Nika Kramžar, vodja marketinga podjetja Chipolo, enega redkih slovenskih podjetij, ki vsako leto razstavlja na Cesu. Podjetje Chipolo je že leta znano po pametnem obesku, ki sledi ključem ali drugim predmetom, Apple pa se je s svojo različico obeska na trgu pojavil šele pred kratkim. Hkrati so pot v aplikacijo Find My odprli tretjim podjetjem, tudi Slovencem. V aktualni epizodi o sodelovanju z velikimi in podobnih pomembnih odločitvah, originalnosti in varnosti. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Del odbite decembrske tradicije je letni pregled telefonskega trga. Kot vsako leto doslej se Maruša in Anže ozirata na telefonski trg v letu 2021. V različnih cenovnih razredih iščeta kakovostni nakup in se sprašujeta: kam je šlo navdušenje nad novimi telefoni, kako dostopni so postali upogljivi zasloni in zakaj so nekateri veliki nad telefoni obupali? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Praznujemo čas vroče čokolade, kavča in gledanja v zaslon. Katere serije ali filmi imajo odbito vsebino in so nam ostali v spominu. Priporočila smo razdelili v tri kategorije: aktualni ali komercialni predlogi, alternativni ali indie predlogi in ultimativni (nujno jih morate videti) predlogi, ki v izmišljenih vsebinah napovedujejo resnično življenje tehnologije ali vpliv nanjo.
Netflix, ki ga zadnji dve desetletji poznamo kot izjemno uspešnega ponudnika pretočnih storitev, se po serijah in filmih podaja na področje iger. Zakaj? In komu naj bi bile v svetu, ki je poln resne konkurence, igre namenjene? Če ne resnim igralcem, morda resnim gledalcem, ki smo navezani na uspešne serije in filme? Kako gre tradicionalni umetnosti v sodobnem svetu, kaj je digitalno slikarstvo in kam gre? In zakaj še vedno iščemo alternative uradni aplikaciji za uporabo omrežja Twitter? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Strokovna sodelavka Podiplomske šole ZRC Sazu Tiva Vlaj deli izkušnjo slovenske institucije, ki je ostala brez računa na Facebooku, čeprav uredniki Facebook strani niso naredili napake. Razlog? Algoritmi niso znali razbrati, da gre pri napovedovanju dogodka za kritiko razvpite skupine Qanon, ki širi teorije zarote. Govorimo tudi o nadzoru otrok in odraslih pri uporabi domačih naprav z zasloni in odgovarjamo na vprašanje poslušalca, kaj narediti s podvojenimi fotografijami v digitalnem albumu? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita Podjetje Facebook se je preimenovalo v podjetje Meta, ki obljublja revolucijo, čeprav ideje o metaverzumu niso nove. Debatiramo tudi o telefonih podjetja Honor, ki se je ločilo od matičnega podjetja Huawei. So kitajska podjetja našla obvod v boju s trgovinsko vojno? Aljaž Potočnik priporoča težko pričakovano igro Elden ring režiserja igre Hidetaka Miyazakija in romanopisca fantazij Georgea R. R. Martina.
Zakaj Applovi procesorji M1 tako izstopajo? Gre za arhitekturo ARM, ki je prisotna v vseh tablicah in telefonih. Prvič se je zgodilo, da so se takšni čipi znašli v računalniku. Kaj morajo narediti podjetja, ki se desetletja ukvarjajo s procesorji, da bodo obstala in sledila zmogljivejšim? Sprašujemo se tudi, kakšni so novi Pixli, zakaj so tako nedostopni in kakšne možnosti za zmago ima slovenski zavod pri tožbi proti podjetju Apple.
Aleš Jurca je zaposlen kot vodja raziskav v podjetju Volumental. Švedsko podjetje nagovarja uporabnike, ki želijo športne superge po svoji meri. S 3D čitalci v več kot 2500 trgovinah po svetu lahko natačno izračunajo, v kateri znamki superg se boste počutili najbolje. V ugledni reviji Nature scientific reports so objavili raziskavo, v kateri so zajeli 1,2 milijona stopal.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kako razmišljajo tehnološko razvite države? Kako tehnološka podjetja? Kako digitalizirati storitve? Kako živeti brez gotovine? Kako so se po pandemiji spremenili delovni procesi? Odbita do bita v naslednjih tednih ponuja prakse iz Švedske in Estonije. Službeno potovanje Maruša in Anže začenjata doma. S Tjašo Saje, ki se je po letih bivanja v Londonu, Oslu in Stockholmu preselila nazaj v Slovenijo. O mitih in resnicah o tehnologiji, o tem kako delujejo in razmišljajo največji in o osebni številki Švedov, ki odpira vsa virtualna vrata.
Nataša Briški je novinarka, ustvarjalka podkastov in urednica portala Metina lista. Sprašujemo se, zakaj so novice potrumpovske dobe sestavljene iz tvitov, zakaj se obstoj manjšim neodvisnim medijem izplača, in priporočamo Netflixovo serijo Clickbait.
V Kinu Šiška smo posneli zadnjo epizodo pete sezone. Klara Zupančič in Lenart J. Kučić o evoluciji glasbe in (revolucionarnih?) pretočnih storitvah za poslušanje glasbe.
Maruša in Anže s kolegi spletne redakcije Vala 202 tradicionalno ponujata digitalna poletna priporočila.
Mednarodni olimpijski komite je letos aprila sporočil, da pripraviljajo pet e-športnih prireditev v sklopu Olimpijskih iger v Tokiu. Zadnje večje prvenstvo v igranju videoigre Fortnite je sicer potekalo na razprodanem teniškem stadionu v New Yorku leta 2019. So e-športi primerni za velika tekmovanja v živo in kdaj bi lahko postali del olimpijskih iger? Kakšna je digitalna prezenca športnih panog? Kako uspešni so klubi in športni zvezdniki pri nagovarjanju navijačev prek spleta? Slavko Jerič priporoča televizijsko serijo Mare of Easttown in valovske Zvočne dnevnike.
Prvega julija začne veljati napovedana evropska direktiva, ki uvaja zaračunavanje davka za vse spletne nakupe. Spletni nakupi poceni in priljubljenih izdelkov iz npr. kitajskih spletnih trgovin in iz preostalih držav tretjega sveta bodo dražji in bolj zapleteni. Na telefone končno spet nameščamo aplikacije za iskanje počitnic. Po vsej zmedi v letu 2020: kdaj naj so potrošniki previdni in kako potovanja izbira vedno previden Matjaž Jakin?
Lahko premium različica Twitterja vpliva na ugled družabnega omrežja, ki ima težave z lažnimi uporabniškimi računi in novicami? Koga vabijo v elitno družbo in kaj bo ponujal Twitter Blue za tri dolarje na mesec? V drugi temi se čudimo novici o cevovodu, ki z gorivom oskrbuje dobršen del vzhodne obale Združenih držav, saj se je ustavil zaradi kibernetskega napada. Ljudje so zaradi strahu pred pomanjkanjem z gorivom polnili tudi kartonaste škatle in plastične vrečke. Davorin Pavlica na koncu pripoveduje zgodbo o tem, kako se je srečal z internetom.
Odbita do bita je sodelovala na letošnji študentski marketinški konferenci Fanfara. Spraševali smo se, kako spremembe vplivajo na življenje in tehnologijo.Spremembe so nujne za napredek. Podjetja so v zadnjem letu dosegla za šest let sprememb na digitalnem področju. Virtualnemu svetu pa so se morale prilagoditi tudi panoge, ki načeloma ne morejo živeti brez realnega občinstva.
Neveljaven email naslov