Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
Dostop do interneta bi moral biti osnova socialne države, pravi Katja K. Ošljak. Med epidemijo spletna orodja uporablja kot učenka (na tečaju japonščine), kot mentorica otrokom, ki spoznavajo programiranje in kot predavateljica pri predmetu Internetni praktikum na FDV.
Miniserijo o zloglasnem mobilnem omrežju 5G zaokrožujemo z vseprisotnimi teorijami zarote. Mladi raziskovalec na FDV Nejc Slukan ugotavlja, da so bili tehnološki skeptiki neupravičeno kritični že do omrežja 3G in 4G.
Novosti v primerjavi z omrežjem 4G (še) ni veliko, smo ugotovili v prvem delu miniserije o zloglasnem omrežju 5G. Debato nadaljujemo in se sprašujemo, zakaj so razlike pri vzpostavitvi omrežja tako velike med državami in od česa je odvisno, kdaj bo Slovenija dobila najzmogljivejšo različico omrežja 5G. Tokrat z mobilnima operaterjema Telekom Slovenija in A1 Slovenija.
5G je zaenkrat preveč podoben omrežju 4G, da bi lahko govorili o novi generaciji mobilnega omrežja, pravi dr. Boštjan Batagelj s Fakultete za elektrotehniko. Novosti ni veliko, se pa sprašujemo kaj prinašajo in zakaj vzbujajo skrb?
Maruša, Anže in Matej debatirajo o napadih na spletu. Zakaj smo še vedno leni in malomarni? Sprašujejo se, če se splača biti prvi, če vemo, da vse naslednje generacije naprav ali storitev izboljšujejo uporabniško izkušnjo in iščejo uporabne vrednosti tehnologije NFC.
Apple ni presenetil z dovršeno in estetsko predstavitvijo, a si za vse sprecifikacije telefona pripisuje preveč zaslug. Ker cel tehnološki svet v zadnjem tednu govori o najnovejših modelih iPhona, smo tudi mi debatirali o iPhonu 12, igranju iger v oblaku in vislicah, znani analogni igri, ki je postala digitalna.
Nina Pejič je mlada raziskovalka, ki v ospredje raziskovanja postavlja Kitajsko in se navdušuje nad novimi tehnologijami. Zato v novi epizodi debatiramo o odnosu Slovenije do podjetja Huawei; slovenska vlada je namreč kitajskega giganta označila za dobavitelja z visokim tveganjem, o tem, kako so Kitajci s tehnologijami (nadzora) zamejili širjenje koronavirusa ter o mitih in resnicah, ki veljajo za Kitajce in kitajsko tehnološko družbo.
O LinkedInu, ki uvaja priljubljeno storitev stories. Kaj je na video zgodbah, ki izginejo po 24-ih urah tako privlačnega, da bi slavne storije imelo tudi najbolj neprivlačno omrežje na svetu? O trendih v vplivnostnem marketingu. Čeprav je še vedno pomembno štetje sledilcev in všečkov, vedno bolj izstopajo nano in mikro vplivneži z nagovarjanjem nišne publike; ter o jesenskih novostih. Je Google obupal nad telefonom Pixel in kaj prinaša nov pripomoček za pametnejšo televizijo - Chromecast?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. Pomaga jima Boštjan Napotnik, ki piše oglase, blog in kuharske knjige. O Tik Toku, ki je vse pogosteje predmet resnih debat, čeprav ga nihče ne razume dobro. O uporabniški izkušnji, nagovarjanju mladih in trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, ki s politikami vse bolj vpliva na uporabe tehnologij; o uporabnosti kulinaričnih blogov in zgodovini hrane na spletu; ter o virtualnem spremljanju realnih športnih tekem v obdobju epidemije. Zakaj je gledalce bolj navdušila liga NBA kot liga prvakov?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. V prvi epizodi pete sezone jima pomaga kolega novinar in televizijski voditelj Igor E. Bergant. O Facebooku, ki se brani tudi z novicami, da je odstranil 13 računov, povezanih z rusko Agencijo za raziskovanje interneta, ki so širili propagando, lažne novice in se v preteklosti že vpletali v volitve, o najpopularnejši videoigri na svetu Fortnite, ki je v sporu z Applom in Googlom, ker meni, da delitev dobička v njunih spletnih trgovinah ni pravična in o pripomočku, napravi ali aplikaciji, ki je zaznamovala digitalno poletje 2020.
Zadnja epizoda sezone tradicionalno ponuja odbita priporočila. Kateri digitalni pripomočki, aplikacije, podkasti, serije ali filmi so navdušili valovsko multimedijsko redakcijo?
Odbita do bita še zadnjič preverja spremembe, ki so jih po vmešavanju Appla in Googla uvedle države v Evropski uniji. Katere države so bile uspešne pri uvedbi aplikacij za sledenje okuženim s koronavirusom in kaj bi lahko uporabljali v Sloveniji v morebitnem drugem valu okužb?
Dr. Jure Leskovec je profesor na ugledni ameriški Univerzi Stanford. Kako se je na koronakrizo odzvala Silicijeva dolina in kako tehnološki giganti razmišljajo ob aktualni zdravstveni in politični krizi v svetu?
E-pošta je že desetletja namenjena resnim, službenim temam. Spletna družabna omrežja pa tudi zaradi videza in številnih možnosti dajejo občutek bolj sproščene in osebne komunikacije.
Med karanteno smo ugotovili, da ima uporabno vrednost tudi oprema, ki je ponavadi ležala v predalu, na primer spletne kamere ali naglavni mikrofoni. Zaradi šolanja in dela od doma so številne spletne trgovine po svetu celo poročale o razprodaji opreme, ki omogoča komunikacijo na daljavo. Kako izbrati dober domač mikrofon in spletno kamero in kako svoj pametni telefon spremeniti v delujoč mikrofon ali kamero?
Zakaj nekateri optiki prodajajo očala, ki naj bi pomagala proti modri svetlobi, če drugi opozarjajo, da gre samo za marketinško potezo?
Evropa hiti z vzpostavitvijo aplikacij za sledenje uporabnikom, ki so okuženi s koronavirusom. Kot se je pokazalo v zadnjih dveh mesecih enotne rešitve ni mogoče najti, zato sta se vmešala še tehnološka velikana Apple in Google. Lahko torej mobilne aplikacije rešijo poletne dopuste ali nam zagotovijo varnejšo, zdravo prihodnost?
Kaj počne etični heker? Kako najti mejo med dovoljenimi in kaznivimi vdori v računalniške sisteme in aplikacije? In zakaj so omrežja v korona dobi bolj ranljiva? Odgovarja pionir etičnega hekerstva pri nas, Milan Gabor.
Maruša in Anže testirata spomladanske novosti in se sprašujeta kakšen bo telefonski trg 2020 zaradi pandemije koronavirusa? "Posledice nedvomno bodo," pravi tehnološki novinar Dan Moren.
Na vprašanja o teorijah zarote, tehnološkem nadzoru državljanov in družabnih omrežjih, ki se prvič v zgodovini odzivajo na lažne novice, odgovarja novinarski kolega Lenart J. Kučić.
Neveljaven email naslov