Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste aktiven uporabnik spleta? Ali všečkate, delite in prenašate vsebine s spleta ter na spletu? Naj vas rešimo pred nepotrebnim plačevanjem kazni! Spregovorili bomo o avtorskih pravici na spletu, o katerih pri nas vemo občutno premalo – kljub temu, da je pri nas to področje zakonsko urejeno že 20 let!
Veliko ljudi ne ve, da na spletu kršijo avtorske pravice
Ste tudi vi med tistimi, ki prosto delijo videe in slike na Facebooku in Instagramu? Pa ste se kdaj vprašali, ali ne gre morda za avtorsko zaščiteno delo? “V Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah – slovenski je podoben drugim – avtor s trenutkom, ko ustvari delo, ki je individualna intelektualna stvaritev, zanj dobi avtorsko pravico, ki velja ne glede na to, ali se delo izkorišča v analognem svetu ali v javnosti na spletu.”
V Sloveniji tovrsten zakon velja že 20 let. Kaj ugotavljamo? Še vedno opažamo množične kršitve avtorskih pravic, tudi zato, ker mnogi ne vedo, da je njihovo ravnanje v nasprotju z zakonom oziroma prepovedano. Prav tako v Sloveniji poznamo malo sodnih primerov, povezanih s kršitvijo avtorskih pravic.
“Pri množičnem spletnem izmenjevanju je uveljavljanje teh pravic oteženo, zato se je govorilo, da splet pomeni konec avtorskega prava, kot smo ga poznali.”
Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino
Maja Bogataj Jančič meni, da trenutno ni dovolj politične volje, da bi radikalneje razmislili o tej problematiki, pa vendar so se na evropski ravni že pokazali obrisi mogočih rešitev.
Kako naj se torej posameznik zavaruje? “Najprej se mora odločiti, kako želi pravice upravljati; ali želi prepovedati kakršno koli izmenjavo ali bo dovolil, da se vsebine prosto širijo. Ker vemo, da na spletu velja pravilo ‘vse pravice pridržane’, naj avtor delo objavi pod pogoji proste licence.”
Na trgu jih je sicer več, med najbolj znanimi pa so licence Creative Commons.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Ste aktiven uporabnik spleta? Ali všečkate, delite in prenašate vsebine s spleta ter na spletu? Naj vas rešimo pred nepotrebnim plačevanjem kazni! Spregovorili bomo o avtorskih pravici na spletu, o katerih pri nas vemo občutno premalo – kljub temu, da je pri nas to področje zakonsko urejeno že 20 let!
Veliko ljudi ne ve, da na spletu kršijo avtorske pravice
Ste tudi vi med tistimi, ki prosto delijo videe in slike na Facebooku in Instagramu? Pa ste se kdaj vprašali, ali ne gre morda za avtorsko zaščiteno delo? “V Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah – slovenski je podoben drugim – avtor s trenutkom, ko ustvari delo, ki je individualna intelektualna stvaritev, zanj dobi avtorsko pravico, ki velja ne glede na to, ali se delo izkorišča v analognem svetu ali v javnosti na spletu.”
V Sloveniji tovrsten zakon velja že 20 let. Kaj ugotavljamo? Še vedno opažamo množične kršitve avtorskih pravic, tudi zato, ker mnogi ne vedo, da je njihovo ravnanje v nasprotju z zakonom oziroma prepovedano. Prav tako v Sloveniji poznamo malo sodnih primerov, povezanih s kršitvijo avtorskih pravic.
“Pri množičnem spletnem izmenjevanju je uveljavljanje teh pravic oteženo, zato se je govorilo, da splet pomeni konec avtorskega prava, kot smo ga poznali.”
Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino
Maja Bogataj Jančič meni, da trenutno ni dovolj politične volje, da bi radikalneje razmislili o tej problematiki, pa vendar so se na evropski ravni že pokazali obrisi mogočih rešitev.
Kako naj se torej posameznik zavaruje? “Najprej se mora odločiti, kako želi pravice upravljati; ali želi prepovedati kakršno koli izmenjavo ali bo dovolil, da se vsebine prosto širijo. Ker vemo, da na spletu velja pravilo ‘vse pravice pridržane’, naj avtor delo objavi pod pogoji proste licence.”
Na trgu jih je sicer več, med najbolj znanimi pa so licence Creative Commons.
Tehnologija VPN je navidezno zasebno omrežje, praktična rešitev za računalnik in telefon, ki šifrira prometne podatke uporabnika. Z Marušo in Anžetom o prednostih, slabostih in uporabnosti VPN-jev debatira dr. David Jelenc s Fakultete za računalništvo in informatiko.
Oktober je mesec kibernetske varnosti. Potem ko smo zamenjali brskalnik in iskalnik, Maruša, Anže in Aljoša iščejo še bolj varen in zaseben e-mail.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita v drugem delu trilogije išče varne in zasebne alternative znanim iskalnikom.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita zato išče varne in zasebne alternative znanim brskalnikom, iskalnikom in emailom. V prvi epizodi se Maruša, Anže in novinarski kolega z MMCja Aljoša Masten lotevajo brskalnikov, ker opažajo, da je svetovni splet na poti k enoličnosti. Googlov Chrome namreč zaseda že dvotretinski tržni delež.
Iščemo alternative korporacijam, ki so v sodobnem svetu postale sinonim za svetovni splet. Ali sploh še kdo na spletu počne kaj družbenokoristnega?
Po mobilnem plačevanju Odbita do bita raziskuje še mobilno prehranjevanje. Aplikacije za dostavo hrane so zelo priljubljene in ponujajo odlično uporabniško izkušnjo, a primeri korporacij iz tujine kažejo predvsem na problematične oblike zaposlitve.
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Odbita do bita v zadnji epizodi tretje sezone tradicionalno pred mikrofon povabi odbite sodelavce. Maruša, Anže, Gašper, Jan, Maja, Matevž in Matej tokrat priporočajo Youtube kanale.
Val 202 je praznoval skupaj s poslušalci! Maruša Kerec, Anže Tomić in Lenart J. Kučić so novo epizodo posneli pred publiko in debatirali o treh aktualnih temah: alternative za družabna omrežja, trgovinski spor med Kitajsko in ZDA ter Youtube Kids.
Maruša in Anže si po upravljalnikih gesel in upravljalnikih odložišča, delavnik lajšata še z bližnjicami na tipkovnicami. S poslušalci odgovarjata na vprašanje, katere bližnjice na tipkovnici uporabljati in zakaj?
Applova razvojna konferenca je letos še posebej presenetila, pravijo udeleženci, izbrani novinarji in razvijalci iz vsega sveta. Po 18 letih se največje tehnološko podjetje na svetu poslavlja od aplikacije iTunes, ponuja zmogljiv računalnik, ki tudi zaradi cene ni namenjen množicam, organizira delavnice in nagovarja ženske. Maruša in Anže od daleč opazujeta dogajanje v Kaliforniji, s prizorišča se oglašata Katarina Lotrič, soustanoviteljica aplikacije Lake in tehnološki novinar Jason Snell.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik debatirajo o svetu na spletu. Zakaj video ni ubil radia in kako je internet tradicionalne medije le še povzdignil?
Kako je internet v zadnjih tridesetih letih iz želje, da bo rešil človeštvo, postal pošast, ki bi jo radi krotili? Z Marušo in Anžetom debatirata Avgust Jauk in Tomi Dolenc z Arnesa.
Maruša in Anže s poslušalci ugotavljata, zakaj so aplikacije, ki omogočajo lažje kopiranje, pomemben pisarniški pripomoček.
Kdaj naj otroci dostopajo do spleta, kako se straši pri vzgoji spopadajo s temnimi stranmi interneta? Boris Veler iz Logouta priporoča nekatera orodja in odsvetuje aplikacije za vohunjenje
Odbita do bita v miniseriji debatira o naših najdražjih! Otroci vplivnežev so pogosto izpostavljeni kameri, kar lahko vpliva na njihovo prihodnost in zasebnost. Imamo pa v Sloveniji tudi otroke vplivneže, nekateri so od ranega otroštva zvezde profilov na Instagramu in Youtubu. Gostja: Tamara Langus, strokovnjakinja za spletni marketing in družabna omrežja
Je prav, da se dojenčki, otroci ali najstniki vplivnežev pojavljajo pred kamero in v oglasih? Odbita do bita o prihodnosti in zasebnosti izpostavljenih otrok debatira z dr. Sonjo Merljak Zdovc in Niko Veger.
Ob uvedbi GDPR maja lani smo vsi zagnali paniko. Žal ne v praksi, ko bi morali bolj zavarovati spletne strani in dostope do podatkov. Kako in zakaj se je na Googlu znašlo toliko najobčutljivejših podatkov izolskih pacientov?
Neveljaven email naslov