Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
459 epizod
459 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja predstavljamo igralca Gašperja Tiča, rojenega v Kopru, ki je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega gledališča. Že vrsto let sobiva z Mestnim gledališčem ljubljanskim, ki ga osrečuje. Na odru uživa, po naravi je klepetav, pripoved pa začini s ščepcem humorja. Pred mikrofon ga je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
V oddajo "Odprto za srečanja" tokrat prihaja Lev Kreft, doktor filozofskih znanosti in redni profesor za estetiko na fakulteti Univerze v Ljubljani. Polje njegovega sedanjega in minulega dela močno presega filozofijo športa, s katero se ukvarja zadnja leta. Poznamo ga kot avtorja, pedagoga, pomembnegabčlana mnogih strokovnih društev ter uredništev , v spominu pa nam ostaja tudi kot poslanec in podpredsednik Državnega zbora. Z profesorjem Kreftom se bo pogovarjala Maja Kirar.
Jurij Križnič, dolgoletni violinski pedagog v Glasbeni šoli Nova Gorica, je za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja prejel letošnjo nagrado Frana Gerbiča, najvišje priznanje Zveze slovenskih glasbenih šol. Z uspešnim delom je Križnič v več kot 35-tih letih izobrazil številne vrhunske violiniste in pripomogle k popularizaciji klasične glasbe, z vodenjem komornega orkestra Nova pa je omogočil glasbeno izražanje številnim ljubiteljskim glasbenikom. Z nagrajencem je pogovor pripravila Tatjana Gregorič.
Na Hrvaškem naj bi, po podatkih iz leta 2001, živelo nekaj več kot 13.000 Slovencev, še deset let prej pa 22.300. Kdo ve, zakaj je številka v enem desetletju tako zelo upadla. V Istri je svoj dom našlo dobrih 2.000 Slovencev. V Pulju in okolici jih je, po podatkih zadnjega popisa na Hrvaškem 930. In prav v Pulju so se pred 15-imi leti prvi povezali v Slovensko kulturno društvo, ki so mu nadeli ime Istra. Istra zato, ker je to okolje v svoji zgodovini prijazno sprejelo številne priseljence iz drugih krajev, ki so si v njej ustvarili dom. Klaudija Velimirovič je bila deset let predsednica najstarejšega slovenskega društva v Istri. Letos, ko praznujejo 15-i rojstni dan, pa je predsedovanje prepustila kolegici Danici Avbelj. Pa ne zato, ker bi imela vsega dovolj; pravi, da si želi poizkusiti še kaj novega. Pa je že dosedaj naredila in izkusila veliko! Klavdija Velimirović je gostja oddaje Odprto za srečanja.
Na večerni klepet smo povabili gledališko igralko Niklo Petruško Panizon, članico igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Trst, ki je oblikovala vrsto lepih vlog. Njeno delo temelji na inteligentni razčlembi likov, ki jih upodablja in na iskrenem iskanju znotraj lastne življenjske in odrske izkušnje. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Igralka Mira Lampe Vujičič se je z gledališkimi deskami srečala že v gimnazijskih letih in jim ostala zvesta štiri desetletja. Začela je v tržaškem gledališču, po končani akademiji pa je prišla v novogoriško gledališče, v katerem je oblikovala več kot sto vlog in pomembno zaznamovala njegovo podobo. Odhaja v pokoj in na radijski oder, oziroma v oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Naša gostje v oddaji odprto za srečanja je Pirančanka, ki že dolgo živi in dela v Mariboru. Baletka, solistka SNG Opere in baleta v Mariboru, Tijuana Križman Hudernik. Za njo so kljub mladosti leta težkih in napornih treningov, a izjemnih rezultatov in uspehov pri kritiki in občinstvu. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili Koprčana Gašperja Maleja, enega naših najvidnejših prevajalcev. Slovenski kulturni prostor je obogatil s prevodi velikih italijanskih književnikov. Za prevod Nafte Pier Paola Pasolinija je dobil Zlato ptico. Malej pa ni le prevajalec, temveč tudi pesnik. V zadnjem času se s svojimi pesmimi, prevedenimi v 15 tujih jezikov, predstavlja na pomembnih mednarodnih festivalih v Južni Ameriki. Tam ima poezija družbeno moč, poudarja, saj jo podpira javnost v najširšem pomenu. Z Gašperjem Malejem se je pogovarjala Lea Širok.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo dr. Nives Zudič Antonič, izredno profesorico za italijansko književnost na koprski Fakulteti za humanistične študije, kjer je tudi predstojnica oddelka za italijanistiko. Naša sogovornica se že vrsto let uspešno ukvarja s področjem medkulturnosti – ki je v zaostrenem protibegunskem ozračju danes še kako aktualno - in z medkulturnostjo povezanim področjem večjezične vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. Novembra 2014 je v okviru projekta Lingua-jezik izšlo njeno monumentalno delo Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana. Kot je poudarila ob tej priložnosti, "kdor se zaveda svoje kulture, ni napadalen do drugih". Več o sebi, medkulturnosti in večjezičnosti pa je povedala Lei Širok.
Tokrat gostimo Cvetano Rijavec, letošnjo dobitnico priznanja za življenjsko delo na področju managmenta. Primorka - rojena v Šempasu, ki je kot diplomirana kemičarka svojo poklicno pot začela v Šampionki Renče in jo nadaljevala v Fructalu kot predsednica uprave. Zatem pa vodila še družbo lek Kozmetika in na koncu Ljubljanske mlekarne. Lahko rečemo - krizna menedžerka, ki ji je v vseh treh primerih uspelo rdeče številke obrniti v zelene. Cvetana Rijavec je tudi sicer izjemno dejavna in ni področja, ki je ne bi zanimalo - v ospredju pa sta šport in kultura. K pogovoru, ki bo večinoma odstiral njeno uspešno poklicno pot, jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
Solkanec - dr. Branko Marušič je izjemen slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije. V tokratni oddaji se z doktorjem Brankom Marušičem pogovarja Nataša Uršič.
Tokrat je v oddaji Odprto za srečanja naš gost BOJAN KODELJA, avtor in srce družbeno odgovornega projekta Ne-odvisen.si, ki od leta 2007, sprva širom Primorske, že dolgo širom Slovenije ozavešča o vseh oblikah in pasteh zasvojenosti. Poseben človek je, je most med ljudmi in dobro ve, da je pogovor dragocen , da sta »tisti dve besedi« pomembni. V letu, ko je po izboru bralcev revije Ženska postal Dobri človek leta 2015, ga je na večerni klepet povabila Nataša Benčič.
Glasbeno društvo Nova s sedežem v Novi Gorici, v katerem se prepleta delo mladih ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, praznuje 20 let delovanja. S projektom Zgodba z zahodne strani bodo glasbeniki svoj jubilej praznovali 25. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pred slavnostnim dogodkom sta gosta Tatjane Gregorič predsednik društva Gorazd Božič in najstarejši aktivni član Big banda Nova Silvio Brosche.
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi tokratno oddajo Odprto za srečanja. V njej Lea Širok gosti Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze Maggie in Ivo ter psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi sredino oddajo Odprto za srečanja. V njej je novinarka Lea Širok gostila Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze in psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Oseba, ki združuje šolstvo in glasbo, je profesor razrednega pouka in ravnatelj Osnovne šole Koper, Anton Baloh. V oddaji Odprto za srečanja ga gostimo tudi zato, ker je letos prejel nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Odbor, ki podeljuje nagrade, je med 27-imi prispelimi predlogi, izbral 11 nagrajencev. Kakšna je bila Balohova pot, kako gleda na pedagoški poklic in kakšno vlogo ima v njegovem življenju glasba, v oddaji, ki jo je tokrat pripravila Jana Samsa.
Umetniška skupina Brida iz Šempasa. Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan že skoraj dvajset let svoja dela predstavljajo na pomembnih razstavah, intermedijskih festivalih, simpozijih in konferencah tako na domačem kot mednarodnem prizorišču. Njihova produkcija temelji na slikarstvu, grafiki, videu, fotografiji in multimedijskih instalacijah, pri tem pa z lahkoto povezujejo umetniško misel z znanostjo in najnovejšimi dosežki.
Neveljaven email naslov