Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
Razpis za sodelovanje na 17. Kantfestu
Začelo se je kot povezovanje ustvarjalcev, ki praviloma ustvarjajo vsak zase. Prvo kantavtorsko druženje, Kantafest, je na prelomu tisočletja v Ljubljani pripravila kantavtorica Ksenija Jus. Štafeto je tri leta kasneje prevzel kantavtor Peter Andrej in tako se je v Rušah rodil Kantfest. Letošnji, sedemnajsti, prinaša novost: glavne nagrade, čisto prave kante, ki jih podeljuje strokovna komisija, bodo odslej namenjene samo pesmim v slovenskem jeziku. Svojega zmagovalca bo tudi tokrat izbralo občinstvo, pesmi v tujem jeziku pa bodo tekmovale za nagrado Silence Fiction. Tako bo znotraj sicer mednarodnega festivala letos slovenski jezik dobil še večjo veljavo.
“Bolj ko hodim po svetu, bolj ugotavljam, kako je pomembno to, da pojemo v svojem jeziku, v maternem jeziku. Premalo, se mi zdi, da še vedno dajemo poudarka na pesmi v svojem jeziku. Mislim, da Kantfest tu vseeno štango drži, kajti v prvi vrsti je namenjen – čeprav je internacionalen – namenjen je odkrivanju naše nove produkcije ali pa spodbujanju naše nove produkcije.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
Priprave za letošnji Kantfest so se že začele, objavljen je tudi razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi kantavtorji, ki bi želeli sodelovati. V zadnjih letih se pojavljajo novi in novi – in zdi se, da postajajo vedno popularnejša kategorija:
“Kantavtorji so zdaj popularni zaradi tega, ker so eko. Oni so najbolj eko. Oni vzamejo kitaro, ne rabijo niti elektrike – glas, kitara, nazaj k naravi – in je to to. Mislim, človek, ki v isti osebi združuje tekstopisca, pevca in instrumentalista … To ni tako zelo enostavna stvar.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
17. Kantfest se bo odvijal v Rušah med 16. in 21. avgustom, posamezne koncerte sodelujočih kantavtorjev pa boste lahko v tistem času ujeli tudi v Mariboru, Ljubljani in Izoli. Dogajanje bomo pozorno spremljali tudi na Prvem, da se boste lahko na lastna ušesa prepričali, kaj je novega v (slovenskem) kantavtorstvu.
236 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
Razpis za sodelovanje na 17. Kantfestu
Začelo se je kot povezovanje ustvarjalcev, ki praviloma ustvarjajo vsak zase. Prvo kantavtorsko druženje, Kantafest, je na prelomu tisočletja v Ljubljani pripravila kantavtorica Ksenija Jus. Štafeto je tri leta kasneje prevzel kantavtor Peter Andrej in tako se je v Rušah rodil Kantfest. Letošnji, sedemnajsti, prinaša novost: glavne nagrade, čisto prave kante, ki jih podeljuje strokovna komisija, bodo odslej namenjene samo pesmim v slovenskem jeziku. Svojega zmagovalca bo tudi tokrat izbralo občinstvo, pesmi v tujem jeziku pa bodo tekmovale za nagrado Silence Fiction. Tako bo znotraj sicer mednarodnega festivala letos slovenski jezik dobil še večjo veljavo.
“Bolj ko hodim po svetu, bolj ugotavljam, kako je pomembno to, da pojemo v svojem jeziku, v maternem jeziku. Premalo, se mi zdi, da še vedno dajemo poudarka na pesmi v svojem jeziku. Mislim, da Kantfest tu vseeno štango drži, kajti v prvi vrsti je namenjen – čeprav je internacionalen – namenjen je odkrivanju naše nove produkcije ali pa spodbujanju naše nove produkcije.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
Priprave za letošnji Kantfest so se že začele, objavljen je tudi razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi kantavtorji, ki bi želeli sodelovati. V zadnjih letih se pojavljajo novi in novi – in zdi se, da postajajo vedno popularnejša kategorija:
“Kantavtorji so zdaj popularni zaradi tega, ker so eko. Oni so najbolj eko. Oni vzamejo kitaro, ne rabijo niti elektrike – glas, kitara, nazaj k naravi – in je to to. Mislim, človek, ki v isti osebi združuje tekstopisca, pevca in instrumentalista … To ni tako zelo enostavna stvar.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
17. Kantfest se bo odvijal v Rušah med 16. in 21. avgustom, posamezne koncerte sodelujočih kantavtorjev pa boste lahko v tistem času ujeli tudi v Mariboru, Ljubljani in Izoli. Dogajanje bomo pozorno spremljali tudi na Prvem, da se boste lahko na lastna ušesa prepričali, kaj je novega v (slovenskem) kantavtorstvu.
V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik Borut Gombač. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili Vasko Atanasovski, skupina Kvinton, kantavtor Marko Grobler in drugi.
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili Vita Mavrič, Boris Cavazza, Tomaž Hostnik, Sandra Erpe, Severa Gjurin in Počeni škafi.
Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.
»Mačahe« kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.
Istrski kantavtor Rudi Bučar se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče »Kambjale so čase« poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih zgolj nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se odražajo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki: Goran Krmac, Anže Vrabec, Robert Pikl, Tomi Purić, Hamo, Martin Štibernik, Giulio Rosselli, Boštjan Gombač …
V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča "Ali je še kaj prostora?" prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.
Kantavtorica in pesnica Sandra Erpe na novi plošči »Samote« raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ...
Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.
Berlejbej je novi album in ime istoimenske zasedbe, ki jo vodi kitarist Tobija Hudnik. Dvanajst pesmi, ki jih je Tobija ustvaril v najstniškem zanosu, po zaslugi njegovih prijateljev, izvrstnih mladih glasbenikov, oživi na zvočno razgibani kantavtorski plošči in nam pred očmi pričara skrivnostni naivni svet prvih ljubezni, v katerem ni nič nemogoče.
V Pesmi v žepu nas je v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo drugi del pogovora.
V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.
Uglasbena poezija zazveni najlepše, kadar se avtor glasbe poistoveti z besedami pesnika. Prav zato je novi album »Cesta, ki pelje v sanje« nekaj čisto posebnega: kantavtor Luka Gluvić je na njem namreč uglasbil poezijo svojega očeta Gorana Gluvića.
Ob koncu poletja se bo pred mikrofonom Prvega oglasil vodja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC) Peter Baroš ter nam zaupal svoje poglede na trenutno slovensko glasbeno realnost.
V tokratnem poletnem izboru bomo v Pesmi v žepu poslušali šansone: nekaj smo jih izbrali z albuma »Ljuba« Nike Vistoropski, obenem pa smo pobrskali med posnetki z nedavnega nastopa dua Hostnik-Krečič, ki nam je v živo zaigral v Prvi vrsti.
Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat poslušamo nekaj pesmi z nove male plošče »Med borovci« Luka Gluvića, novi single ter eno lansko pesem skupine Edenon ter dve starejši pesmi Ksenije Jus.
Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave za sodelovanje v tekmovalnem delu so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v pretekli in tej Pesmi v žepu posvečamo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat se osredotočimo na glasbo in izvedbo.
Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v tej in prihodnji Pesmi v žepu posvetimo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat sta v ospredju predvsem ideja in besedilo pesmi.
Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album »A še 'mam sploh pravico?«. Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.
Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec »Enkratna, neponovljiva«, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.
Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album »Dunaj« našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.
Neveljaven email naslov