Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Suši ne pozna pravil

05.03.2015

Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma

Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki pri kombiniranju ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi Fujita predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib,  Japonka Megumi Yoshida pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma.

Suši naj bi nastal po naključju. Nekateri viri pravijo, da so Japonci ribe v 7. stoletju oblagali z rižem in jih tako konzervirali. Ker se je začela fermentacija, je bil riž nekoliko kiselkastega okusa. V 19. stoletju naj bi se suši pojavil na stojnicah s hrano kot hiter prigrizek, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v restavracije, kjer danes velja za pravo mojstrovino, včasih so njegove cene vrtoglave.

“Na Japonskem je v tipični restavraciji s sušijem cena za enako kakovost višja kot tukaj. Zelo znan je bar »Sukjabaši Džiro« v Tokiu, ki ima tudi Michelinove zvezdice. Ob obisku boste dobili od 20 do 25 kosov nigiri sušija, ki jih boste morali pojesti v 20-ih minutah. Toliko časa imate namreč na voljo, za vse skupaj pa boste morali plačati skoraj 300 evrov.”

Prav zaradi visokih cen, je suši navadno jed za posebne priložnosti:

“Pri nas doma je babica vedno pripravila suši, kadar so nas obiskali sorodniki od daleč. To je posebna priložnost, ko povabimo posebne goste ali imamo poroko, rojstni dan. Suši pripravimo takrat, ko želimo zaznamovati nekaj lepega. Če pa nas prime, da bi ga jedli za kosilo na navaden dan, gremo ponj v supermarket, kjer imajo ogromno vrst pripravljenega sušija. Kupimo paket in ga potem pojemo.”

Če ste mislili, da je suši le kombinacija riža in surove ribe, ste se ušteli, saj suši ne pozna pravil. Edino pravilo, ki se ga drži Megumi je: “Le če rižu ne dodamo kisa, potem to ni suši.” Poleg riža torej lahko v suši damo surove ali toplotno obdelane ribe, meso, zelenjavo.

“Večkrat sem že naredil nigiri z gosjimi jetri »foie gras«, ki je res čudovit, vsi ga obožujejo! Jetra sem najprej popekel na žaru, nato pa dodal omako iz daši juhe, sojine omake, ingverja, sakeja, česna in čebule. Tako pripravljena jetra damo na kepico riža. Res čudovito!”

Yoshi Fujita ocenjuje, da smo Slovenci v zadnjem desetletju naredili velik premik.

“Ko sem prišel v Slovenijo, sta bila uvoz rib in njihov transport do lokalov izredno slaba, saj so ribe večkrat smrdele. Ampak to je bilo pred vašim vstopom v Evropsko unijo, denimo pred 12-imi leti. Takrat skoraj nihče ni poznal sušija in ni bil najbolje sprejet. Spomnim se ženske, ki je v restavracijo vstopila s stisnjenim nosom. Rekel sem ji, naj zapusti prostor, saj je bilo to zelo žaljivo. Neka druga gostja me je vprašala, kakšen riž uporabljam. Rekel sem, da je iz Kalifornije, ona pa mi je dejala, da ni dovolj dober, ker ona uživa samo pravi japonski riž. Tudi njo sem odslovil. Zdaj pa suši postaja vse bolj priljubljen, nihče več ne pride v restavracijo s stisnjenim nosom. Upam, da bo nekega dne suši tako priljubljen, kot so čevapčiči!”


Pod pokrovko

214 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Suši ne pozna pravil

05.03.2015

Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma

Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki pri kombiniranju ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi Fujita predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib,  Japonka Megumi Yoshida pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma.

Suši naj bi nastal po naključju. Nekateri viri pravijo, da so Japonci ribe v 7. stoletju oblagali z rižem in jih tako konzervirali. Ker se je začela fermentacija, je bil riž nekoliko kiselkastega okusa. V 19. stoletju naj bi se suši pojavil na stojnicah s hrano kot hiter prigrizek, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v restavracije, kjer danes velja za pravo mojstrovino, včasih so njegove cene vrtoglave.

“Na Japonskem je v tipični restavraciji s sušijem cena za enako kakovost višja kot tukaj. Zelo znan je bar »Sukjabaši Džiro« v Tokiu, ki ima tudi Michelinove zvezdice. Ob obisku boste dobili od 20 do 25 kosov nigiri sušija, ki jih boste morali pojesti v 20-ih minutah. Toliko časa imate namreč na voljo, za vse skupaj pa boste morali plačati skoraj 300 evrov.”

Prav zaradi visokih cen, je suši navadno jed za posebne priložnosti:

“Pri nas doma je babica vedno pripravila suši, kadar so nas obiskali sorodniki od daleč. To je posebna priložnost, ko povabimo posebne goste ali imamo poroko, rojstni dan. Suši pripravimo takrat, ko želimo zaznamovati nekaj lepega. Če pa nas prime, da bi ga jedli za kosilo na navaden dan, gremo ponj v supermarket, kjer imajo ogromno vrst pripravljenega sušija. Kupimo paket in ga potem pojemo.”

Če ste mislili, da je suši le kombinacija riža in surove ribe, ste se ušteli, saj suši ne pozna pravil. Edino pravilo, ki se ga drži Megumi je: “Le če rižu ne dodamo kisa, potem to ni suši.” Poleg riža torej lahko v suši damo surove ali toplotno obdelane ribe, meso, zelenjavo.

“Večkrat sem že naredil nigiri z gosjimi jetri »foie gras«, ki je res čudovit, vsi ga obožujejo! Jetra sem najprej popekel na žaru, nato pa dodal omako iz daši juhe, sojine omake, ingverja, sakeja, česna in čebule. Tako pripravljena jetra damo na kepico riža. Res čudovito!”

Yoshi Fujita ocenjuje, da smo Slovenci v zadnjem desetletju naredili velik premik.

“Ko sem prišel v Slovenijo, sta bila uvoz rib in njihov transport do lokalov izredno slaba, saj so ribe večkrat smrdele. Ampak to je bilo pred vašim vstopom v Evropsko unijo, denimo pred 12-imi leti. Takrat skoraj nihče ni poznal sušija in ni bil najbolje sprejet. Spomnim se ženske, ki je v restavracijo vstopila s stisnjenim nosom. Rekel sem ji, naj zapusti prostor, saj je bilo to zelo žaljivo. Neka druga gostja me je vprašala, kakšen riž uporabljam. Rekel sem, da je iz Kalifornije, ona pa mi je dejala, da ni dovolj dober, ker ona uživa samo pravi japonski riž. Tudi njo sem odslovil. Zdaj pa suši postaja vse bolj priljubljen, nihče več ne pride v restavracijo s stisnjenim nosom. Upam, da bo nekega dne suši tako priljubljen, kot so čevapčiči!”


12.06.2024

Prleška gibanica in druge dobrote iz Prlekije

Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.


05.06.2024

Kako je Evropa vzljubila kavo?

Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali


29.05.2024

Divje rastline

Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.


21.05.2024

Ribice na ljubljanski tržnici

Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.


15.05.2024

Šparglji: kraljeva vrtnina

Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.


07.05.2024

Z rabarbaro od vrta do kuhinjskega pulta

Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.


06.05.2024

Pravi kajmak po tradicionalnem postopku

Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?


23.04.2024

Hrana na letalu

Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem


15.04.2024

Sadež, ki ga imajo nekateri za kraljevskega, drugi pa ga ne želijo niti poskusiti

V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.


09.04.2024

Vojaški pasulj

V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!


27.03.2024

Velikonočne jedi

Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


19.03.2024

Za dober stejk potrebujete zorjeno in marmorirano govedino

Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.


08.03.2024

Vsaka goba ima edinstveno teksturo in okuse

Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?


05.03.2024

Boštjan Volk je najboljši mladi chef v Evropi

Medenjak z orehovimi jedrci in medenim mlekom je jed, ki je Slovencu konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju prinesla naziv Najboljši mladi chef v Evropi. Tekmovanje vsako leto organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Več o poteku tekmovanja, zmagovalnem krožniku in kariernih načrtih mladega chefa Boštjan Volka pa v oddaji Pod pokrovko.


28.02.2024

Stara istrska kuhinja

Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji


21.02.2024

Dobrote Dolenjske

Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.


13.02.2024

Vrhniški štrukelj

Pod pokrovko gledamo na Vrhniki. Tam so naredili vrhniški štrukelj, ki predstavlja obujeno tradicionalno jed, postal je tudi del vrhniške gastronomije. O štrukljih je pisal že Ivan Cankar – če je bil to prav vrhniški, je med drugim raziskoval Aleš Ogrin.


07.02.2024

Pustne jedi nekoč in danes

Praznovanje pusta, ki prihaja k nam v naslednjih dneh, je praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi. Pustno rajanje že od nekdaj zaznamujeta dobra hrana in pijača. Jedi, ki se jih pripravlja ob pustu, so bile vedno domače, stare slovenske jedi, ki se sicer v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba do sitega najesti. O tem, katere jedi so značilne za pustni jedilnik, kako so pust praznovali včasih in kakšne jedi in okusi so značilni za današnji čas, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


31.01.2024

Ječmena bi bilo lahko v naši prehrani več

Eno izmed starih žit je tudi ječmen, ki ga sicer vsi poznamo v njegovi obliki, primerni za človeško prehrano – kot ješprenj. A to živilo bi si zaslužilo bolj pogosto uporabo v naši kulinariki, saj ima veliko blagodejnih lastnosti. Znižuje holesterol, je bogat z vitamini in minerali.


23.01.2024

Barcelonska La Boqueria: Utrip z ene najlepših svetovnih tržnic

Tržnico La Boqueria v Barceloni spletne strani uvrščajo med deset najlepših na svetu. In imajo prav. Prvič je bila omenjena že leta 1217. Najprej je bila namenjena prodaji mesa, danes pa na stojnicah ponujajo še ribe, oreščke, sadje, zelenjavo, rože. Je pravi magnet za turiste iz vsega sveta. Šestinštirideset letni domačin Mario nadaljuje družinsko tradicijo in na tržnici že petindvajseto leto prodaja ribe, lignje, školjke, ježke. »Barcelonski ribiči večino svojega ulova prodajo na lokalnih tržnicah in v lokalnih ribarnicah. Njihov ulov na moji stojnici predstavlja kar med šestdeset in sedemdeset odstotkov vseh rib in morskih sadežev.« Tokrat ne bomo kuhali, ampak bomo pokrovke – ali še bolje vrečke, »škrniclje« in zabojčke – dvigali v španskih, katalonskih ritmih. K poslušanju oddaje Pod pokrovko vas vabi Iztok Konc. Foto: Prvi


Stran 1 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov