Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
foto: Flickr/Caro Wallis
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.
Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«
Za veliko noč se po finskih ulicah sprehajajo čarovnice, imenovane trulli, v rokah imajo okrašene vrbove vejice, s katerimi zaželijo hišam vse najboljše
foto: Tor Lillqvist
Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.
Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu virpominen, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane virpovitsa) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!
Članici SILE Doroteja OMahen in Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, a je skoraj 2 desetletji živela na Finskem
foto: Tina Lamovšek
V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!
O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA Daniela Meister, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.
“Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.” Daniela Meister
Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.
A brez skrbi – tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. “Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!” v smehu pripomni Daniela Meister.
Velikonočni nadev po slovaško
foto: Tina Lamovšek
Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. “Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,” o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.
V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo pascoa, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino macela. “Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,” pravi članica društva SILA Marta Berglez.
Brazilska velika noč ne mine brez polenovke, radi se posladkajo s čokoladnimi kroglicami, imenovanimi brigadeiro.
foto: Rodrigo Senna
Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.
“Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.” Marta Berglez
Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.
RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ
SESTAVINE
-SESTAVINE (TESTO):
.1 jedilna žlica margarine
-1 jedilna žlica sladkorja v prahu
-3 jedilne žlice moke
-1 jajčni rumenjak
-1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom-SESTAVINE (NADEV):
-750 g skute
-450g kisle smetane
-5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)
-5 jedilnih žlic sladkorja v prahu
-1/2 zavtika pecilnega praška
-2 zavitka vanilijevega sladkorja
-naribana limonina lupina
-naribana pomarančna lupina
-100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskijuNAVODILA:
-PRIPRAVA (TESTO):
Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).-PRIPRAVA (NADEV):
Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.
Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.
Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:
RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE
SESTAVINE
TESTO:
-1 zavitek kvasa (ali ena kocka)
-1/4 skodelice mlačne vode
-1 čajna žlička sladkorja
-1/4 funta surovega masla ali margarine
-1 skodelica lahke smetane ali mlake
-3 jajčne rumenjake
-41/2 do 5 skodelic moke
-1/3 skodelice sladkorja
-11/2 čajne žličke soliNADEV:
-1/2 skodelice mleka
-1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine
-1/2 skodelice sladkorja
-1/4 čajne žličke soli
-1/2 skodelice medu
-5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov
-1 skodelica rozin
-11/2 čajne žličke vanilije
-kisle smetane po želji
-3 velike žlice ruma po želji
-1 čajna žlička limonine lupine po želji
-3 jajčni beljaki (stepeni)NAVODILA
TESTO:
Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.NADEV:
Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.IZDELAVA:
Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.
211 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
foto: Flickr/Caro Wallis
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.
Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«
Za veliko noč se po finskih ulicah sprehajajo čarovnice, imenovane trulli, v rokah imajo okrašene vrbove vejice, s katerimi zaželijo hišam vse najboljše
foto: Tor Lillqvist
Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.
Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu virpominen, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane virpovitsa) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!
Članici SILE Doroteja OMahen in Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, a je skoraj 2 desetletji živela na Finskem
foto: Tina Lamovšek
V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!
O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA Daniela Meister, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.
“Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.” Daniela Meister
Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.
A brez skrbi – tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. “Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!” v smehu pripomni Daniela Meister.
Velikonočni nadev po slovaško
foto: Tina Lamovšek
Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. “Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,” o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.
V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo pascoa, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino macela. “Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,” pravi članica društva SILA Marta Berglez.
Brazilska velika noč ne mine brez polenovke, radi se posladkajo s čokoladnimi kroglicami, imenovanimi brigadeiro.
foto: Rodrigo Senna
Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.
“Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.” Marta Berglez
Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.
RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ
SESTAVINE
-SESTAVINE (TESTO):
.1 jedilna žlica margarine
-1 jedilna žlica sladkorja v prahu
-3 jedilne žlice moke
-1 jajčni rumenjak
-1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom-SESTAVINE (NADEV):
-750 g skute
-450g kisle smetane
-5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)
-5 jedilnih žlic sladkorja v prahu
-1/2 zavtika pecilnega praška
-2 zavitka vanilijevega sladkorja
-naribana limonina lupina
-naribana pomarančna lupina
-100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskijuNAVODILA:
-PRIPRAVA (TESTO):
Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).-PRIPRAVA (NADEV):
Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.
Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.
Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:
RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE
SESTAVINE
TESTO:
-1 zavitek kvasa (ali ena kocka)
-1/4 skodelice mlačne vode
-1 čajna žlička sladkorja
-1/4 funta surovega masla ali margarine
-1 skodelica lahke smetane ali mlake
-3 jajčne rumenjake
-41/2 do 5 skodelic moke
-1/3 skodelice sladkorja
-11/2 čajne žličke soliNADEV:
-1/2 skodelice mleka
-1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine
-1/2 skodelice sladkorja
-1/4 čajne žličke soli
-1/2 skodelice medu
-5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov
-1 skodelica rozin
-11/2 čajne žličke vanilije
-kisle smetane po želji
-3 velike žlice ruma po želji
-1 čajna žlička limonine lupine po želji
-3 jajčni beljaki (stepeni)NAVODILA
TESTO:
Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.NADEV:
Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.IZDELAVA:
Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.
Morda se sliši nekoliko paradoksalno, ampak ko govorimo o francoski solati in njeni zgodovini, se moramo najprej ozreti v Rusijo. Natančneje v prestolnico Moskvo pred nekaj več kot 150-imi leti. Slovito restavracijo Hermitage je takrat vodil kuhar francosko-belgijskih korenin Lucien Olivier, ki je ustvaril novo jed iz majoneze, trdo kuhanih jajc in kumaric, dodal pa je tudi file jerebice, kuhan telečji jezik, pretlačen kaviar, sveže solatne liste in kuhane rake. Nastala je klasična solata, ki ji v Rusiji danes rečejo "solata Olivje", v večini evropskih držav pa ji pravijo "ruska solata".
Še nekaj dni nas loči do začetka božično-novoletnih praznikov, ko bo hrana ena od osrednjih tem naših pogovorov pa tudi eden od povodov za to, da se zberemo v družinskem krogu. Priprave na sveti večer, ki ga spremlja božična večerja, se začenjajo že s prvo adventno nedeljo, sicer pa sam božič spremljajo številne tradicionalne navade in običaji. O tradiciji okoli prihajajočih praznikov in o tem, kaj je v teh dneh na naših mizah, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
V starosvetni slovenski vasi ni manjkalo šeg, običajev in verjetij, povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom
Granatno jabolko pritegne z izgledom, živo rdeča barva zrnc in semen, ki jih skriva njegova notranjost, pa nas spomni, da je to sadež, ki je kot nalašč za pripravo različnih jedi v času veselega decembra. Granatno jabolko izvira s področja Irana, dandanes jih največ pridelajo na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije in Španije. Kulinarično ponuja raznolik spekter uporabe, na primer, dan lahko začnete z limonado z granatnim jabolkom, ali pa si v nadaljevanju privoščite vitaminsko solato, semena granatnega jabolka se dobro podajo k mesnim jedem ter predstavljajo zmagovalno kombinacijo, ko govorimo o sladicah. Če k temu dodamo še podatek, da je granatno jabolko bogat vir vitamina C, polifenolov in kalija, smo našli dovolj razlogov, da je danes Pod pokrovko v glavni vlogi granatno jabolko.
V prihodnosti bomo verjetno morali premisliti, kakšna naj bo kmetija prihodnosti, saj je intenzivna pridelava obremenjujoča tako za podnebje kot za javno zdravje. Ena alternativa je ekološko pa tudi sonaravno kmetijstvo, k spodbujanju katerega se je zavezala Evropska unija. Druga alternativa, ki se izrisuje čez lužo, v Silicijevi dolini, pa je celično kmetijstvo. Več o tem, kdaj bomo namesto droži doma hranili celice in iz njih pridelovali zrezke, v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Žerjalove v Tomaju, ene redkih, ki se tu ukvarjajo s kozjerejo in sirarstvom, smo obiskali ravno na dan, ko so v sirarski kotel zlili še zadnje litre kozjega mleka letos. Do marca molže ne bo, saj so koze breje. Kras kljub težavnosti terena nudi edinstveno pašo za koze – preko 1600 različnih rastlin raste na pobočjih, kjer se pasejo. Kot pravi Matjaž Žerjal, prav to daje kraškemu kozjemu siru edinstven okus.
Pomemben del poti v sredogorje je za mnoge planinke in planince tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. V oddaji Pod pokrovko bomo zato obiskali kuhinjo v planinski koči. V Planinskem domu na Svetem Jakobu, ki je letošnja naj planinska koča, je bil Aleš Ogrin.
Naši predniki, ki so bili tako mesojedi kot rastlinojedi, divje narave niso opustošili. Ne, do nje so bili spoštljivi in so častili njeno rodovitnost. Pripisovali so ji celo magično - mistične lastnosti, saj so verjeli, da je narava živa, rastline pa govorijo.
Poleg Postojnske jame turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljanski grad. Kdaj pa ste ga vi obiskali zadnjič? Če ga želite spoznati na nekoliko drugačen način, vas danes z oddajo Pod pokrovko vabimo na Kulinarični časovni stroj. Tega na Ljubljanskem gradu pripravljajo za zaključene družine – produkt je priljubljen kot teambuilding – ali za posameznike, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. V dobrih dveh urah udeleženci na privlačen način spoznajo zgodovino Ljubljane in gradu, obenem pa v kar šestih hodih okušajo jedi, ki so jih na tem prostoru nudila različna zgodovinska obdobja.
Maščobe so pomembne tudi v kulinariki – ne le za pripravo jedi, tudi za okus. Kaj torej izbrati: rastlinsko, oljčno olje, maslo ali margarina? Z zdravstvenega vidika so nekatere maščobe bolj, druge manj priporočljive. Več pa v oddaji Pod pokrovko, katere gostja je dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko.
Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.
V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.
Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.
Nekateri, po izkušnjah sogovornice Katje Simić, obrok "razredčijo" z vodo ali vlakninami
Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V oddaji Pod pokrovko tokrat pod drobnogled jemljemo uživanje surovih oziroma toplotno neobdelanih rib, denimo sušija ali ribjega karpača. Pri pripravi takšnih jedi doma je treba biti zelo pozoren, saj lahko vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Riba mora biti zato čimbolj sveža, jed pa je nato potrebno čimprej pripraviti, pri čemer je treba paziti tudi na navzkrižno onesnaženje.
Čeprav poletje vsi povezujemo s hladnimi napitki in hladno hrano, naj bi nas v resnici topel napitek bolj osvežil. Oziroma naj bi nas – z ozirom na to, kako deluje naše telo in metabolizem – celo ohladil. Pa je ta trditev, ki se širi od ust do ust in ki jo vsake toliko lahko zasledimo tudi na spletu, podprta strokovno, z znanostjo? Darja Pograjc poišče odgovor na to vprašanje v današnji oddaji Pod pokrovko. Pomagal ji bo dr. Bojan Knap, specialist internist, ki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru dela z najtežjimi bolniki z odpovedjo ledvic. Je tudi vseživljenjski športnik, ki se s športno medicino ukvarja profesionalno.
Neveljaven email naslov
