Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
foto: Flickr/Caro Wallis
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.
Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«
Za veliko noč se po finskih ulicah sprehajajo čarovnice, imenovane trulli, v rokah imajo okrašene vrbove vejice, s katerimi zaželijo hišam vse najboljše
foto: Tor Lillqvist
Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.
Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu virpominen, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane virpovitsa) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!
Članici SILE Doroteja OMahen in Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, a je skoraj 2 desetletji živela na Finskem
foto: Tina Lamovšek
V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!
O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA Daniela Meister, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.
“Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.” Daniela Meister
Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.
A brez skrbi – tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. “Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!” v smehu pripomni Daniela Meister.
Velikonočni nadev po slovaško
foto: Tina Lamovšek
Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. “Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,” o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.
V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo pascoa, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino macela. “Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,” pravi članica društva SILA Marta Berglez.
Brazilska velika noč ne mine brez polenovke, radi se posladkajo s čokoladnimi kroglicami, imenovanimi brigadeiro.
foto: Rodrigo Senna
Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.
“Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.” Marta Berglez
Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.
RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ
SESTAVINE
-SESTAVINE (TESTO):
.1 jedilna žlica margarine
-1 jedilna žlica sladkorja v prahu
-3 jedilne žlice moke
-1 jajčni rumenjak
-1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom-SESTAVINE (NADEV):
-750 g skute
-450g kisle smetane
-5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)
-5 jedilnih žlic sladkorja v prahu
-1/2 zavtika pecilnega praška
-2 zavitka vanilijevega sladkorja
-naribana limonina lupina
-naribana pomarančna lupina
-100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskijuNAVODILA:
-PRIPRAVA (TESTO):
Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).-PRIPRAVA (NADEV):
Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.
Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.
Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:
RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE
SESTAVINE
TESTO:
-1 zavitek kvasa (ali ena kocka)
-1/4 skodelice mlačne vode
-1 čajna žlička sladkorja
-1/4 funta surovega masla ali margarine
-1 skodelica lahke smetane ali mlake
-3 jajčne rumenjake
-41/2 do 5 skodelic moke
-1/3 skodelice sladkorja
-11/2 čajne žličke soliNADEV:
-1/2 skodelice mleka
-1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine
-1/2 skodelice sladkorja
-1/4 čajne žličke soli
-1/2 skodelice medu
-5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov
-1 skodelica rozin
-11/2 čajne žličke vanilije
-kisle smetane po želji
-3 velike žlice ruma po želji
-1 čajna žlička limonine lupine po želji
-3 jajčni beljaki (stepeni)NAVODILA
TESTO:
Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.NADEV:
Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.IZDELAVA:
Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.
211 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
foto: Flickr/Caro Wallis
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.
Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.
V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«
Za veliko noč se po finskih ulicah sprehajajo čarovnice, imenovane trulli, v rokah imajo okrašene vrbove vejice, s katerimi zaželijo hišam vse najboljše
foto: Tor Lillqvist
Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.
Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu virpominen, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane virpovitsa) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!
Članici SILE Doroteja OMahen in Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, a je skoraj 2 desetletji živela na Finskem
foto: Tina Lamovšek
V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!
O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA Daniela Meister, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.
“Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.” Daniela Meister
Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.
A brez skrbi – tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. “Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!” v smehu pripomni Daniela Meister.
Velikonočni nadev po slovaško
foto: Tina Lamovšek
Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. “Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,” o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.
V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo pascoa, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino macela. “Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,” pravi članica društva SILA Marta Berglez.
Brazilska velika noč ne mine brez polenovke, radi se posladkajo s čokoladnimi kroglicami, imenovanimi brigadeiro.
foto: Rodrigo Senna
Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.
“Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.” Marta Berglez
Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.
RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ
SESTAVINE
-SESTAVINE (TESTO):
.1 jedilna žlica margarine
-1 jedilna žlica sladkorja v prahu
-3 jedilne žlice moke
-1 jajčni rumenjak
-1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom-SESTAVINE (NADEV):
-750 g skute
-450g kisle smetane
-5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)
-5 jedilnih žlic sladkorja v prahu
-1/2 zavtika pecilnega praška
-2 zavitka vanilijevega sladkorja
-naribana limonina lupina
-naribana pomarančna lupina
-100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskijuNAVODILA:
-PRIPRAVA (TESTO):
Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).-PRIPRAVA (NADEV):
Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.
Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.
Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:
RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE
SESTAVINE
TESTO:
-1 zavitek kvasa (ali ena kocka)
-1/4 skodelice mlačne vode
-1 čajna žlička sladkorja
-1/4 funta surovega masla ali margarine
-1 skodelica lahke smetane ali mlake
-3 jajčne rumenjake
-41/2 do 5 skodelic moke
-1/3 skodelice sladkorja
-11/2 čajne žličke soliNADEV:
-1/2 skodelice mleka
-1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine
-1/2 skodelice sladkorja
-1/4 čajne žličke soli
-1/2 skodelice medu
-5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov
-1 skodelica rozin
-11/2 čajne žličke vanilije
-kisle smetane po želji
-3 velike žlice ruma po želji
-1 čajna žlička limonine lupine po želji
-3 jajčni beljaki (stepeni)NAVODILA
TESTO:
Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.NADEV:
Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.IZDELAVA:
Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.
V današnji oddaji Pod Pokrovko se bomo posvetili umetnosti mešanja koktejlov. Na vrsti je namreč najenostavnejši med njimi - Gin tonic. A še pri tako enostavnem koktejlu moramo paziti na dve stvari. Prva je seveda to, da uporabimo kvaliteten gin. Zato se je Lana Furlan odpravila v deželo brinja - na Kras, na domačijo Pri komarjevih, kjer pridelujejo prvovrsten gin, nagrajen z zlatim odličjem World gin awards. Tisto drugo, na kar moramo paziti, pa je ravno pravšnje razmerje med ginom in tonikom. Kakšno je tisto pravo razmerje, pa nam je povedal Aleš Ogrin, dosedanji predsednik društva barmanov Slovenije in večkratni nagrajenec v mešanju koktejlov.
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto prosa. Proso je bilo vsaj pet stoletij v Sloveniji vsakdanja let, v zadnjem stoletju pa so ga zamenjala druga žita, kot so pšenica, koruza in ječmen, pa tudi druge poljščine, kot je krompir. Toda proso je kulinarično izjemno uporabno žito, ob tem je tudi brez glutena. Predvsem pa je pomembno, da gre za rastlino, ki je veliko bolj od prej omenjenih odporna na pomanjkanje vode in izredno visoke temperature – torej na razmere, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb vse pogostejše. O tem v pogovoru z doktorico Darjo Kocjan-Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Juhe so ena najstarejših in najbolj razširjenih jedi, obstaja na stotine receptov za mesne, morske, zelenjavne, veganske, pekoče, krepke, lahke, tople, hladne, kremne, goste, bistre…juhe. Juha naj bi dala tudi ime prehranjevalnemu obratu oziroma javnemu prostoru, kjer se streže hrana- restavraciji. Francozi so namreč v 16. stoletju z izrazom “restauratif” (izg. restoratif) označevali juho, ki so jo prodajali na uličnih stojnicah. Beseda pomeni »obnovitev« in kaže na regenerativni učinek juhe. Pod pokrovko danes brbotajo sezonske, poletno obarvane juhe.
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
Kaj se zgodi, ko se pod pokrovko znajde nekaj, kar povzročí nelagodje, strah, celo fobijo? Ko nas vprašanje, kaj se bo na nekem pikniku znašlo na mizi, spravlja v stisko, ker ne vemo, ali bomo hrano sploh lahko dali v usta, jo pogoltnili? Bo dovolj časa za to? Bodo ljudje opazili, da že pol ure s priborom v rokah vase nismo spravili niti grižljaja? Nas bo spet prevzel občutek strahu, občutek, da je grlo v krču, in bo vse, kar bomo spravili vase, morda samo požirek vode ali še to ne? Govorimo o resničnih motnjah hranjenja: strah pred požiranjem in t. i. ARFID.
Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.
Nabiralec in poznavalec divje hrane Domen Kavčič o etičnem nabiralništvu in boršču iz navadnega dežna
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali stare jedi zgornjega dela Baške grape. V preteklosti so se tamkajšnji prebivalci čestokrat soočali s pomanjkanjem hrane, jedli so lokalno in sezonsko. Bob in fižol, kisla repa in zelje ter seveda krompir so igrali glavno vlogo, veliko jedi so pripravljali na osnovi mleka in skute, najpomembnejše sadje so bile hruške, za mesno obogatitev jedilnikov so poleg domačega prašička poskrbeli okoliški gozdovi, kjer so prebivalci legalno ali s krivolovom odstrelili divjad. O vsakdanjih in jedeh za posebne priložnosti v oddaji, ki je šla po sledeh kulinarične preteklosti Baške grape.
Tokrat Pod pokrovko o posebnih sirih Golden Ring. Imajo zelo izrazit vonj, plemenito plesen in nastajajo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino v opuščenih tunelih italijanske karavle. David Ličen in Kristjan Vidmar sta želela ustvariti butično zgodbo, ki bo ponudila nekaj novega in hkrati nudila dovolj prostora za eksperimente, ustvarjalnost in posebne projekte.
V pravljicah revni velikokrat delijo tisto malo hrane, kar jo še imajo. Ker so odprtih rok, se jim praviloma povrne z dobrim.
Če radi gledate kuharske oddaje ali spremljate delo vrhunskih kuharskih mojstrov, ste gotovo na kuhinjskem pultu že opazili nizko posodico z malimi bilkami. Pri končni sestavi krožnika chefi s škarjicami odstrižejo nekaj bilk in jih – nekateri celo s pinceto – previdno dodajo jedi. Oddaja Pod pokrovko se tokrat loteva majhnega, a pomembnega dodatka jedem: mikrozelenja. Kaj je mikrozelenje, zakaj ga uporabiti, katere rastline so za to primerne in ali lahko mikrozelenje gojimo tudi doma, je zanimalo Andrejo Čokl.
Vsako leto se v slovenski prestolnici pojavi jed, ki jo želijo okusiti vsi. Pred nekaj leti so bili to burgerji, trenutno pa so to napoletanske oziroma neapeljske pice. Ponujajo jih številni gostinci, po avtentičnosti pa so v vrhu Verace, POP's in Gostilnica 5-6 kg. Vsaj tako pravi Barbara Repe, lastnica Gostilnice 5-6 kg, kamor se je na pogovor o pripravi pice odpravila Urška Henigman.
Če ste v zadnjem letu ali dveh na spletu iskali nasvet, kako nabirati zelišča za čaj, da bo vpliv na okolje čim manjši, ali pa kako nabrana zelišča najbolje sušiti in shraniti, ste gotovo naleteli na spletno stran Nabericaj.si. Prav to se je namreč zgodilo Darji Pograjc, ko je želela najti predvsem praktične in preverjene nasvete o tem, kako se lotiti naštetega. Ugotovila je, da sta spletno stran vzpostavila Primož in Ana Godec, ki pa ju je poklicna pot pred kakšnim letom in pol odpeljala na Švedsko. Pod pokrovko!
Brez česna si danes tako rekoč ni mogoče predstavljati večine evropskih kuhinj. Pa vendar bi se kulinarična zgodovina stare celine kaj lahko zasukala tudi precej drugače …
Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je skorajda nacionalni simbol. Evropska komisija je aprila pred dvema letoma v Uradnem listu objavila uredbo, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. V evropski shemi kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave/predelave je zaščitenih kar pet slovenskih potic glede na njihov nadev: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, znanih pa je več kot 100 različnih vrst. Tokrat smo za male nasvete velikih mojstric pri peki potice poprosili priznano učiteljico kuharstva s Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana – Majdo Rebolj, ki potice peče že 40 let. Z njo se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Turška kulinarika bo danes na meniju oddaje Pod pokrovko, ki bi jo lahko ob tej priložnosti prekrstili tudi v »Na žaru«. Na tak način je namreč pripravljena večina jedi, ki imajo skupno ime kebab. V Evropi in tudi sicer po svetu je zaradi turških priseljencev v Nemčijo najbolj poznan döner kebab, neke vrste sendvič z mesom, prelivi in zelenjavo, ki pa je le ena – hitra – verzija jedi po imenu kebab. Več vam jih s sogovorniki predstavimo v oddaji Pod pokrovko.
V rubriki Pod pokrovko smo se tokrat podali v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana, pa tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov, smo govorili z dr. Rokom Stergarjem iz Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Med radijskim obiskom v Osilnici smo zavili v kuhinjo gospe Cvetke Vesel, ki je zbrala gradivo in uredila knjigo Okusi preteklosti Dežele Petra Klepca. Kot poudarja, so se ob želji, da bi se ohranili recepti in kulinarična zapuščina krajev ob Kolpi in Čabranki, s knjigo želeli pokloniti vlogi žensk, ki so v številnih preizkušnjah, ki so to območje bičale skozi zgodovino, držale gospodinjstva pokonci. Za dobro jutro se bomo dobro najedli. Zadišalo bo po cvrtju, forbiksu in gubovi župi. S Cvetko Vesel je kuhalnico vihtela Mojca Delač.
V Participativni ljubljanski avtonomni coni, na kratko v PLACU, so minuli četrtek izvedli prvo Ljudsko menzo. Gre za koncept skupnostnega prehranjevanja, ki je eden najbolj osnovnih mehanizmov za skupnostno reprodukcijo. Omogoča način, da so tisti, ki se je udeležijo, ob hrani skupaj. PLAC, kjer omenjena iniciativa poteka, je obiskal Aleš Ogrin.
Slane ali sladke? Japonske ali francoske? Zavite v zvitek ali v trikotnik? Vse to so lahko palačinke. Na lov za njimi se je odpravila Lana Furlan ob pomoči specialista za francoske palačinke Aleksandra Dimitrijevića in sogovornico Andjelo Stanković, ki se s peko japonskih sufle palačink v Kopru ukvarja dve leti.
Neveljaven email naslov
