Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


Pod pokrovko

210 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


20.12.2023

Tradicionalne božične jedi

Še nekaj dni nas loči do začetka božično-novoletnih praznikov, ko bo hrana ena od osrednjih tem naših pogovorov pa tudi eden od povodov za to, da se zberemo v družinskem krogu. Priprave na sveti večer, ki ga spremlja božična večerja, se začenjajo že s prvo adventno nedeljo, sicer pa sam božič spremljajo številne tradicionalne navade in običaji. O tradiciji okoli prihajajočih praznikov in o tem, kaj je v teh dneh na naših mizah, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


13.12.2023

Med v slovenskem ljudskem izročilu

V starosvetni slovenski vasi ni manjkalo šeg, običajev in verjetij, povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom


05.12.2023

Granatno jabolko za zdrava in vznemirljiva kulinarična doživetja

Granatno jabolko pritegne z izgledom, živo rdeča barva zrnc in semen, ki jih skriva njegova notranjost, pa nas spomni, da je to sadež, ki je kot nalašč za pripravo različnih jedi v času veselega decembra. Granatno jabolko izvira s področja Irana, dandanes jih največ pridelajo na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije in Španije. Kulinarično ponuja raznolik spekter uporabe, na primer, dan lahko začnete z limonado z granatnim jabolkom, ali pa si v nadaljevanju privoščite vitaminsko solato, semena granatnega jabolka se dobro podajo k mesnim jedem ter predstavljajo zmagovalno kombinacijo, ko govorimo o sladicah. Če k temu dodamo še podatek, da je granatno jabolko bogat vir vitamina C, polifenolov in kalija, smo našli dovolj razlogov, da je danes Pod pokrovko v glavni vlogi granatno jabolko.


21.11.2023

Bomo meso kmalu sami gojili v domačih bioreaktorjih?

V prihodnosti bomo verjetno morali premisliti, kakšna naj bo kmetija prihodnosti, saj je intenzivna pridelava obremenjujoča tako za podnebje kot za javno zdravje. Ena alternativa je ekološko pa tudi sonaravno kmetijstvo, k spodbujanju katerega se je zavezala Evropska unija. Druga alternativa, ki se izrisuje čez lužo, v Silicijevi dolini, pa je celično kmetijstvo. Več o tem, kdaj bomo namesto droži doma hranili celice in iz njih pridelovali zrezke, v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.


13.11.2023

Kuharski recepti, rešeni iz pozabe

Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?


08.11.2023

Kraški kozji sir - njegov okus oblikuje 1600 različnih rastlin

Žerjalove v Tomaju, ene redkih, ki se tu ukvarjajo s kozjerejo in sirarstvom, smo obiskali ravno na dan, ko so v sirarski kotel zlili še zadnje litre kozjega mleka letos. Do marca molže ne bo, saj so koze breje. Kras kljub težavnosti terena nudi edinstveno pašo za koze – preko 1600 različnih rastlin raste na pobočjih, kjer se pasejo. Kot pravi Matjaž Žerjal, prav to daje kraškemu kozjemu siru edinstven okus.


23.10.2023

Sirupi proti kašlju

Trpotčev, iz jegličevih korenin, smrekovih vršičkov ...


17.10.2023

Kulinarika v planinskem domu

Pomemben del poti v sredogorje je za mnoge planinke in planince tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. V oddaji Pod pokrovko bomo zato obiskali kuhinjo v planinski koči. V Planinskem domu na Svetem Jakobu, ki je letošnja naj planinska koča, je bil Aleš Ogrin.


11.10.2023

Sodobna nabiralna kultura

Naši predniki, ki so bili tako mesojedi kot rastlinojedi, divje narave niso opustošili. Ne, do nje so bili spoštljivi in so častili njeno rodovitnost. Pripisovali so ji celo magično - mistične lastnosti, saj so verjeli, da je narava živa, rastline pa govorijo.


04.10.2023

Kulinarični časovni stroj nas popelje skozi zgodovino in okuse Ljubljanskega gradu

Poleg Postojnske jame turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljanski grad. Kdaj pa ste ga vi obiskali zadnjič? Če ga želite spoznati na nekoliko drugačen način, vas danes z oddajo Pod pokrovko vabimo na Kulinarični časovni stroj. Tega na Ljubljanskem gradu pripravljajo za zaključene družine – produkt je priljubljen kot teambuilding – ali za posameznike, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. V dobrih dveh urah udeleženci na privlačen način spoznajo zgodovino Ljubljane in gradu, obenem pa v kar šestih hodih okušajo jedi, ki so jih na tem prostoru nudila različna zgodovinska obdobja.


27.09.2023

Katero olje izbrati?

Maščobe so pomembne tudi v kulinariki – ne le za pripravo jedi, tudi za okus. Kaj torej izbrati: rastlinsko, oljčno olje, maslo ali margarina? Z zdravstvenega vidika so nekatere maščobe bolj, druge manj priporočljive. Več pa v oddaji Pod pokrovko, katere gostja je dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko.


20.09.2023

Telo potrebuje maščobe, a le določene vrste

Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.


13.09.2023

Iz 10 kg paprik dobimo 3 kg domačega ajvarja

Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.


05.09.2023

Kako šolsko prehrano dojemajo mladi

V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.


30.08.2023

BBQ in pitmaster Moe Cason

Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.


22.08.2023

Dietetičarka svetuje: Kako ukrotiti (pre)velik apetit

Nekateri, po izkušnjah sogovornice Katje Simić, obrok "razredčijo" z vodo ali vlakninami


04.08.2023

Ringlo

Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2023

"Pri uživanju surovih rib je bistven pravilen postopek shranjevanja in rokovanja, od ulova do končnega kupca"

V oddaji Pod pokrovko tokrat pod drobnogled jemljemo uživanje surovih oziroma toplotno neobdelanih rib, denimo sušija ali ribjega karpača. Pri pripravi takšnih jedi doma je treba biti zelo pozoren, saj lahko vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Riba mora biti zato čimbolj sveža, jed pa je nato potrebno čimprej pripraviti, pri čemer je treba paziti tudi na navzkrižno onesnaženje.


18.07.2023

Ali uživanje toplih napitkov poleti res osveži?

Čeprav poletje vsi povezujemo s hladnimi napitki in hladno hrano, naj bi nas v resnici topel napitek bolj osvežil. Oziroma naj bi nas – z ozirom na to, kako deluje naše telo in metabolizem – celo ohladil. Pa je ta trditev, ki se širi od ust do ust in ki jo vsake toliko lahko zasledimo tudi na spletu, podprta strokovno, z znanostjo? Darja Pograjc poišče odgovor na to vprašanje v današnji oddaji Pod pokrovko. Pomagal ji bo dr. Bojan Knap, specialist internist, ki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru dela z najtežjimi bolniki z odpovedjo ledvic. Je tudi vseživljenjski športnik, ki se s športno medicino ukvarja profesionalno.


11.07.2023

Gin tonic ni modna muha, obstaja že stoletja

V današnji oddaji Pod Pokrovko se bomo posvetili umetnosti mešanja koktejlov. Na vrsti je namreč najenostavnejši med njimi - Gin tonic. A še pri tako enostavnem koktejlu moramo paziti na dve stvari. Prva je seveda to, da uporabimo kvaliteten gin. Zato se je Lana Furlan odpravila v deželo brinja - na Kras, na domačijo Pri komarjevih, kjer pridelujejo prvovrsten gin, nagrajen z zlatim odličjem World gin awards. Tisto drugo, na kar moramo paziti, pa je ravno pravšnje razmerje med ginom in tonikom. Kakšno je tisto pravo razmerje, pa nam je povedal Aleš Ogrin, dosedanji predsednik društva barmanov Slovenije in večkratni nagrajenec v mešanju koktejlov.


Stran 2 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov