Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


Pod pokrovko

210 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


23.04.2015

Okusi Vipavske

Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.


16.04.2015

Čokoladnice

Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek


09.04.2015

April je mesec špargljev

Beluš ali špargelj, z latinskim imenom Asparagus officinalis izvira iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. Francozi pravijo: » Aprila naberi šparglje zase, maja za svojega gospodarja, junija pa za osla.« Zato pod pokrovko o špargljih ob pravem času. Kako in kje nabiramo divje, kako jih gojijo in na kaj moramo paziti, če jih kupujemo? Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku. Danes vemo, da so beluši odličen diuretik in da so izredno bogati s kalijem, fosforjem, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino in imajo ogromno vitamina C. Kulinarično so vsestransko uporabni, za pokušino trije namigi: pomladanska mineštra s šparglji, špargljev narastek in špargljev sladoled. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. foto: Flickr/liz west


02.04.2015

Velika noč po svetu

Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju. foto: Flickr/Caro Wallis


26.03.2015

Teden restavracij

Pomlad prebuja naravo in z njo tudi kulinariko. To je le prvi razlog za obisk restavracije, drugi pa je zagotovo Teden restavracij, ki že četrto leto ponuja gastronomske užitke v najboljših restavracijah pri nas. Če ste seveda pravočasno rezervirali mizo. Gastronomska kritika Violeta in Uroš Mencinger, pobudnika Tedna restavracij pravita, da je akcija prerasla v gibanje. Degustacijski tri hodni meni za 15 evrov bodo vse do nedelje postregli v 82-ih restavracijah. Ena od teh je tudi Luda, sveža ponudba na kulinaričnem trgu, kjer ustvarjata Urška Dvoraček in Luka Nagode. Pokrovko tedna restavracij odkriva Urška Henigman. Foto: Antonio Ponte


19.03.2015

Okusi Francije po slovensko

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.


12.03.2015

Hrana na kolesih

Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo! Foto: Ed Yourdon (Flickr.com)


05.03.2015

Suši ne pozna pravil

Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma


26.02.2015

Curry Life Figovec

Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek


19.02.2015

Stare loške postne jedi

S pepelnično sredo se je začel post. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo šli za okusom nekaterih starih jedi z loškega območja. Loško smojko, alelujo, medlo in mešanico naj bi v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah pridajo še kakšno. Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona. Pod pokrovko je pokukala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cveto Sonc


12.02.2015

Peka domačega kruha

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek


05.02.2015

Moderne izpeljanke tradicionalnih kraških jedi

V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.


29.01.2015

Pod pokrovko - Cupcakes

Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« - cupcake. V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice. Pod pokrovko oziroma bolje rečeno v pečico je pokukala Darja Pograjc. (foto: Metka Bokal)


22.01.2015

Polžja kulinarika

Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži.


15.01.2015

Solkanski radič - od zemlje do krožnika

Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.


08.01.2015

Food blogi

Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr)


25.12.2014

Medenjaki in lecti

Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr)


18.12.2014

Šolski lonec

Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.


11.12.2014

V čem je šarm kuharskih oddaj?

Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se


20.11.2014

Buče

Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)


Stran 7 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov