Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj poleg kimčija še zaznamuje tamkajšnjo kulinariko, kako postrežejo obrok in ali tudi v Južni Koreji množično gledajo kuharske šove?
Priprava kimčija je uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Leta 2013 je vpis predlagala Južna Koreja, dve leti pozneje še Severna Koreja.
Korejska kuhinja je vse bolj priljubljena tudi na Zahodu. Prvo korejsko restavracijo smo lani dobili tudi v Sloveniji. Za Bežigradom v Ljubljani lahko tako poskusite bibimbap, gimbap, tokpokki in tri različice tipične korejske zelenjavne priloge kimči. Kot pravi Hyewon Yang, ki že osem let živi v Sloveniji, je kimči na mizi ob vsakem obroku:
Fermentirano soljeno zelje ali korejska redkev oziroma pivska repa, kot ji rečete v Sloveniji, je stalnica in je vedno na mizi. Kimči začinimo s čilijem, česnom, ingverjem, ribjo omako ali soljeno morsko hrano, sardelami ali hobotnico. Vsaka družina ima svoj recept, nekatere družine še vedno pripravljajo kimči enkrat letno, kar je poseben dogodek. V južnem delu Koreje pripravljajo bolj pekoč kimči, v severnem, od koder prihaja moja družina, pa ne uporabljamo toliko začimb. Naš kimči ima zelo blag okus, vanj tudi ne dodamo morske hrane.
Tradicionalno jedo iste stvari za zajtrk, kosilo in večerjo, vsak obrok pa je sestavljen iz riža, juhe, prilog in glavne jedi. Na mizo prinesejo vse naenkrat. Postrežba hrane in posamezne jedi se tako od slovenske precej razlikujejo, sestavine pa so pravzaprav podobne slovenskim – zelenjava, govedina, svinjina in perutnina. No, krompir boste v korejski kuhinji težko našli.
Južna Koreja se je preobrazila iz pretežno poljedelske v hiper produktivno urbano družbo, kar je vplivalo tudi na način prehranjevanja. Kar 30 odstotkov ljudi namreč živi v enočlanskih gospodinjstvih, večino svojega časa preživijo na delovnem mestu ali na poti. Časa za pripravo številnih jedi, ki naj bi bile na mizi ob vsakem obroku, ni dovolj.
Življenjski stil se je močno spremenil. Mladi ljudje se morajo tako odločiti, ali jedo zunaj ali pa prilagodijo svoje prehranjevalne navade samskemu življenju. Poenostavijo priloge ali pa jedo le glavno jed. Kultura prehranjevanja se zdaj spreminja.
Hyewon še pojasnjuje, da še pred desetletji korejska hrana ni bila tako pekoča. Vzrok je morda bolj stresen življenjski ritem, saj naj bi pekoča hrana pospešila izločanje hormonov, kot je denimo serotonin, ki ublaži negativne posledice stresa.
Korejci se zelo obremenjujejo s svojim videzom, še posebej s težo. Veliko jih pravi, da so na dieti in morajo shujšati, biti bolj fit. Ljudje se zelo obremenjujejo s tem, koliko kalorij zaužijejo. Zato so srečni, če lahko gledajo nekoga, ki poje velike količine hrane.
Kaj poleg kimčija še zaznamuje tamkajšnjo kulinariko, kako postrežejo obrok in ali tudi v Južni Koreji množično gledajo kuharske šove?
Priprava kimčija je uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Leta 2013 je vpis predlagala Južna Koreja, dve leti pozneje še Severna Koreja.
Korejska kuhinja je vse bolj priljubljena tudi na Zahodu. Prvo korejsko restavracijo smo lani dobili tudi v Sloveniji. Za Bežigradom v Ljubljani lahko tako poskusite bibimbap, gimbap, tokpokki in tri različice tipične korejske zelenjavne priloge kimči. Kot pravi Hyewon Yang, ki že osem let živi v Sloveniji, je kimči na mizi ob vsakem obroku:
Fermentirano soljeno zelje ali korejska redkev oziroma pivska repa, kot ji rečete v Sloveniji, je stalnica in je vedno na mizi. Kimči začinimo s čilijem, česnom, ingverjem, ribjo omako ali soljeno morsko hrano, sardelami ali hobotnico. Vsaka družina ima svoj recept, nekatere družine še vedno pripravljajo kimči enkrat letno, kar je poseben dogodek. V južnem delu Koreje pripravljajo bolj pekoč kimči, v severnem, od koder prihaja moja družina, pa ne uporabljamo toliko začimb. Naš kimči ima zelo blag okus, vanj tudi ne dodamo morske hrane.
Tradicionalno jedo iste stvari za zajtrk, kosilo in večerjo, vsak obrok pa je sestavljen iz riža, juhe, prilog in glavne jedi. Na mizo prinesejo vse naenkrat. Postrežba hrane in posamezne jedi se tako od slovenske precej razlikujejo, sestavine pa so pravzaprav podobne slovenskim – zelenjava, govedina, svinjina in perutnina. No, krompir boste v korejski kuhinji težko našli.
Južna Koreja se je preobrazila iz pretežno poljedelske v hiper produktivno urbano družbo, kar je vplivalo tudi na način prehranjevanja. Kar 30 odstotkov ljudi namreč živi v enočlanskih gospodinjstvih, večino svojega časa preživijo na delovnem mestu ali na poti. Časa za pripravo številnih jedi, ki naj bi bile na mizi ob vsakem obroku, ni dovolj.
Življenjski stil se je močno spremenil. Mladi ljudje se morajo tako odločiti, ali jedo zunaj ali pa prilagodijo svoje prehranjevalne navade samskemu življenju. Poenostavijo priloge ali pa jedo le glavno jed. Kultura prehranjevanja se zdaj spreminja.
Hyewon še pojasnjuje, da še pred desetletji korejska hrana ni bila tako pekoča. Vzrok je morda bolj stresen življenjski ritem, saj naj bi pekoča hrana pospešila izločanje hormonov, kot je denimo serotonin, ki ublaži negativne posledice stresa.
Korejci se zelo obremenjujejo s svojim videzom, še posebej s težo. Veliko jih pravi, da so na dieti in morajo shujšati, biti bolj fit. Ljudje se zelo obremenjujejo s tem, koliko kalorij zaužijejo. Zato so srečni, če lahko gledajo nekoga, ki poje velike količine hrane.
Korejščina je uradni jezik v obeh Korejah, tako v Severni kot v Južni. Je tudi eden od dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Po svetu je približno 78 mililijonov govorcev korejščine. O korejščini, ki velja za enega najtežjih jezikov na svetu in o njeni pisavi, smo se pogovarjali z dr. Natašo Visočnik iz Filozofske fakuiltete v Ljubljani.
Korejski polotok je bil skozi zgodovino prizorišče številnih krutih vojaških spopadov. Samo v 7. stoletju so se, na primer, Korejci štirikrat zapletli v vojno s Kitajci. Mongoli so nato njihovo deželo opustošili v 13. stoletju, ob koncu 16. stoletja pa so jo s tlemi zravnali še Japonci. In vendar lahko rečemo, da je bila v vsej korejski zgodovini najbolj krvava prva polovica dvajsetega stoletja s kar tremi milijoni mrtvih in ranjenih v vojni med Severno in Južno Korejo. Neposredno pred tem pa so Korejci desetletja trpeli pod brezobzirno kolonialno oblastjo dežele vzhajajočega sonca. Zakaj je bil ta čas na Korejskem polotoku tako nemil? Kaj je pravzaprav povzročilo vso to grozo? – To smo preverjali v tokratnih Podobah Koreje, ki jih je pripravil Goran Dekleva.
Tehnično še vedno velja, da sta Severna in Južna Koreja v vojni. Korejski polotok – velik za malo več kot 10 Slovenij – na katerem živi skoraj 77 milijonov ljudi, danes velja za enega največjih razlogov za nestabilnost in negotove varnostne razmere v regiji. A gre vendarle za enotno zgodovino in nacionalno homogenost.
Sloves Korejcev, da jih ni najbolj smiselno napadati z vojaško močjo, se je v dolgih stoletjih nič kolikokrat potrdil. Vse do modernih časov ne Kitajski ne Japonski ni uspelo, da bi si podredile korejski polotok. Poskušali sta sicer obe, večkrat. Nekaj več uspeha, čeprav le začasno, so imeli Mongoli. Mnogo bolj dojemljivi so bili Korejci pri sprejemanju kulturnih dobrin in bližina velike sosede se v tem pogledu kaže na vsakem koraku. V korejsko zgodovino je pokukala Nina Slaček.
Južna Koreja je danes na področju visoke tehnologije s svojimi, vsem dobro poznanimi podjetji, kot so Samsung, Hyundai ali LG, med vodilnimi državami na svetu. Njihov uspeh temelji na prav posebenem gospodarskem modelu. Foto: Nicholas Nova/Flickr
Južna Koreja velja za tehnološko najbolj razvito družbo na svetu. Ima najhitrejšo internetno hitrost, kar 90 odstotkov Korejcev uporablja pametni telefon, družabna omrežja pa predstavljajo pomemben vidik identifikacije in glavi vir komunikacije med Južno Korejci.
Južnokorejska sedma umetnost nam je še vedno v veliki meri neznana. Mednarodni preboj je dosegla na prelomu tisočletja. Danes imajo kar nekaj etabliranih režiserjev kot so Jang Sun-woo, Kim Ki-duk, Hong Sang-soo, ki so prisotni na številnih festivalih po svetu.
K-pop je eden glavnih elementov Korejskega vala, torej glavni izvozni produkt južnokorejske popularne kulture, ki jadra na krilih interneta in socialnih omrežij. Zato doseže predvsem mlade, starostno skupino, ki največ časa preživi na spletu. Tam vsakodnevno spremljajo svoje idole, se družijo z drugimi oboževalci in kupujejo vse v povezavi s svojim najljubšo skupino. K-pop je milijonski posel, k-pop zvezdniki oziroma idoli, kot jih imenujejo, pa dragi produkti, ki jih kot po tekočem traku izdelujejo založbe.
Ko v Južni Koreji šolski zvonec naznani konec pouka, mnogi otroci odidejo na trening taekwondoja. Čeprav so to tradicionalno korejsko borilno veščino po množičnosti prehiteli nekateri drugi športi, pa v srcih prebivalcev polotoka jutranje tišine še vedno ohranja prav posebno mesto. V olimpijski rubriki Podobe Koreje se bomo tokrat oblekli v dóbok, spoznali taekwondo in besedo čast napisali z velikim Č.
Kako bi južni Korejci pravzaprav opredelili svoj narodni značaj? Kakšen odnos imajo do svoje zgodovine in kako občutijo življenje v današnji družbi? Kakšno občutenje sveta je značilno za prebivalce te države? – Odgovor iščemo v prvem prispevku v seriji Podobe Koreje, v katerem pred mikrofonom gostimo dr. Byounga Yoonga Kanga, ki na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete že več let predava korejsko književnost. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
Neveljaven email naslov